Appeal dismissed; change of party in execution proceedings barred after final judgment under ZPP Art. 333.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of a creditor's request to change the party in execution proceedings. The creditor argued that the change involved a valid assignment of claims and should have been allowed under ZPP Article 195, but the court held that any party change is impossible once the execution judgment becomes legally binding. The court ruled that Article 333 of the Civil Procedure Act mandates the court to reject such applications by its own duty to verify whether a matter has already been finally decided.
Legislator headnote
AI generatedZPP 192. člen; ZPP 195. člen; ZPP 333. člen: A change of party in civil or execution proceedings is not permitted after the judgment has become legally binding, as the court must by its own duty reject such applications once finality is established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
ZPP omogoča spremembo stranke, ko je postopek v teku in ko sodišče prve stopnje še ni odločilo v zadevi. Po pravnomočno končanem postopku sprememba ni več mogoča, pa naj gre za spremembo po 192. ali po 195. členu ZPP. Po določilu 333. člena ZPP mora sodišče namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, če je o stvari že pravnomočno odločeno in če tako dejstvo ugotovi, zavrže vlogo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za spremembo upnika. Tako je odločilo na podlagi določila 192. člena Zakona o pravdnem postopku, ker je upnik predlagal spremembo po izdaji sklepa o izvršbi, ki je pravnomočen in je bil poslan v izvršitev dolžnikovemu dolžniku.
Proti temu sklepu se je pritožil upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj gre v danem primeru za spremembo upnika in ne dolžnika. Upnik je z legalnim poslom - cesijo prenesel svojo terjatev na drugo osebo, ki ji je odstopil tudi svoj položaj v izvršilnem postopku. S tem se dolžnikov položaj ne spreminja, saj se mu itak ne more poslabšati. Poleg tega upnik meni, da bi moralo sodišče pred odločitvijo posredovati predlog dolžniku, da se o njem izjavi, sicer pa je določilo 192. člena Zakona o pravdnem postopku povsem neuporabno.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje se je po določilu 14. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP) povsem pravilno odločilo, da bo subsidiarno uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se uporabljajo v primeru, ko v izvršilnem zakonu ni ustreznih določb. Res je sicer, da v danem primeru ne pride v poštev določilo 192. člena ZPP, ki ureja spremebo dolžnika, temveč bi lahko prišlo v poštev določilo 195. člena ZPP, ki omogača tudi vstop novega udeleženca na aktivni strani, če mu je prejšnji odtujil stvar ali pravico. Toda v obeh primerih gre za spremembo, ko je postopek v teku in ko sodišče prve stopnje še ni odločilo v zadevi.
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sprememba ni več mogoča, pa naj gre za spremembo po 192. ali po 195. členu ZPP. Po določilu 333. člena ZPP mora sodišče namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, če je o stvari že pravnomočno odločeno in če tako dejstvo ugotovi, zavrže vlogo. Seveda pa je možen postopek novega upnika proti dolžniku na podlagi določila 22. člena ZIP.
Ker je torej sodišče prve stopnje po določilu drugega odstavka 333. člena povsem pravilno zavrglo upnikovo vlogo, pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče druge stopnje pri svojem odločanju tudi ni našlo nobenega napake, na katero mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 380. člena ZPP).
Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št.55/92) in Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90 in RS št. 55/92) je uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št.
1/91-I).