Appeal dismissed; court ruled it can only decide within the scope of established claims and cannot order payment beyond them.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's claim for an additional sum. The plaintiff had voluntarily withdrawn part of their claim, yet the defendant argued the court should have ordered payment for the remaining disputed amount based on the plaintiff's admission. The court held that it is bound by the scope of the established claims and cannot adjudicate on amounts not formally requested or proven within the procedural limits.
Legislator headnote
AI generated2. člen ZPP; 166/I v zvezi s 154/I ZPP: Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in ne more naložiti plačila zneska, ki ga tožeča stranka ni vložila v svoj zahtevek.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnica nosi svoje stroške pritožbe.
[JEDRO]
Po določilu 2. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. V pravdnem postopku, ki teče po ugovoru zoper plačilni nalog, sodišče ugotavlja le utemeljenost plačilnega naloga in vložitev nasprotne tožbe načeloma ni dopustna.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je z mandatno tožbo, ki jo je vložila dne 13.6.1989, zahtevala od tožene stranke plačilo v znesku 2.091 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški. Po delnem ugovoru tožene stranke za 1.463,00 sit je v pravdnem postopku tožnica umaknila sporni del tožbenega zahtevka, kar je sodišče s sklepom vzelo na znanje. Tožena stranka je v pravočasni pritožbi navedla, da bi moralo sodišče v navedem sklepu naložiti tožeči stranki plačilo zneska 659,20 sit z obrestmi, saj je tožeča stranka v vlogi o umiku tožbe priznala, da ta znesek dolguje toženi stranki.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Po določilu 2. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. V tej zadevi je postavila tožbeni zahtevek tožeča stranka z mandatno tožbo, tožena stranka pa je v obsegu ugovora le uveljavljala v pobot svojo nasprotno terjatev.
Za presežek v pobot uveljavljane terjatve toženka ni vložila nasprotne tožbe, zato sodišče ni odločalo o znesku 659,20 sit. Zgolj podredno je še dodati, da v pravdnem postopku, ki teče po ugovoru zoper plačilni nalog, sodišče ugotavlja le utemeljenost plačilnega naloga in vložitev nasprotne tožbe načeloma tudi ni dopustna.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/I v zvezi s členom 154/I ZPP.