Appeal dismissed; court held arbitration held despite lawyer's rescheduling promise violated due process rights.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal against a first-instance judgment that annulled an arbitration award. The appellant argued that the arbitration tribunal violated procedural rules by holding a hearing despite a telephone confirmation to the client's lawyer that the session would be postponed. The court ruled that while the law allows hearings without party presence, the specific failure to honor the rescheduling promise unjustifiably prevented the lawyer from participating, thereby violating the client's right to a fair trial.
Legislator headnote
AI generatedZPP 485. člen 7. točka; 421. člen 2. točka: Arbitražno sodišče lahko opravi obravnavo brez navzočnosti strank, vendar mora spoštovati zakonske postopke in ne sme storiti dejanj, ki bi onemogočala stranki udeležbo na obravnavi.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba prve stopnje.
[JEDRO]
S tem, ko je razsodišče opravilo obravnavo kljub temu, da je bilo tožnikovemu odvetniku pred tem po telefonu zagotovljeno, da bo obravnava preložena, je tožniku, čigar odvetnik se je zanesel na zagotovilo o preložitvi in na obravnavo ni prišel, onemogočilo obravnavanje pred razsodiščem.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo odločbo AR 152/92 z dne 16. 12.1992 Arbitraže Zavarovalnice Triglav, d.d. Ljubljana.
Zoper to sodbo se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje tožena stranka in predlaga spremembo. Zatrjuje, da arbitraža ni postopala nezakonito. Obe stranki je pravilno in pravočasno povabila na obravnavo. Tožnikov pooblaščenec je opravičil izostanek ter predlagal zaslišanje predstavnika C. izven obravnave. Treba je upoštevati 295. člen ZPP, po katerem sodišče opravi obravnavo tudi v nenavzočnosti katere od strank. Sicer pa tožnik ni bil udeleženec prometne nesreče, iz katere je uveljavljal odškodnino. Njegova navzočnost zato ne bi prispevala k boljši razjasnitvi zadeve. Sicer pa privolitev strank, da se obravnava opravi v morebitni nenavzočnosti katere od njiju sploh ni potrebna. ZPP ne pozna take določbe. Stranke torej same odločajo, ali se bodo udeleževale sodnega in tudi arbitražnega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče sprejema pravni zaključek sodišča prve stopnje (dejanskih ugotovitev, od katerih je odločilno zlasti, da je bilo tožnikovemu odvetniku po telefonu zagotovljeno, da bo obravnava preložena, tožena stranka ne izpodbija). Res je, da v arbitražnem postopku niso bile kršene določbe o vročanju in res je tudi, da če katera stranka ne pride na narok za obravnavo, se obravnava vseeno opravi. Prav tako je treba pritrditi pritožbi, da ZPP ne določa, da bi se obravnava lahko opravila kljub odsotnosti katere od strank le, če bi ta v to vnaprej privolila.
Vendar je v konkretnem primeru bistveno, da je bilo tožnikovemu takratnemu odvetniku po telefonu zagotovljeno, da bo obravnava preložena. S tem, ko je arbitraža obravnavo kljub temu opravila, je tožnikovemu takratnemu odvetniku (in s tem tožniku), ki se je zanesel na zagotovilo o preložitvi, onemogočila obravnavanje pred razsodiščem. Ker je torej podan razlog za razveljavitev razsodbe arbitraže iz 7.točke 485. člena ZPP v zvezi z 2. točko 421. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje (368.
člen ZPP).