Court allows appeal and revokes enforcement stop due to issuing two rulings on the same matter.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the lower court's decision to stop enforcement because the lower court issued two rulings on the same matter. The creditor argued for continued seizure of movable property after the debtor's employment details changed, while the lower court had previously stopped income seizure in a separate proceeding. The court ruled that deciding on an already final matter constituted a fundamental procedural violation under Article 354/2(11) of the Civil Procedure Act, necessitating the revocation of the final enforcement stop.
Legislator headnote
AI generatedArticle 354/2(11) of the Civil Procedure Act; Article 365/2 and 369/2 of the Civil Procedure Act; Article 14 of the Enforcement Act: A court decision must be revoked if the court rules on a matter that has already become final and legally binding in a separate proceeding, as this constitutes a fundamental violation of procedural rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Sodišče je v isti stvari dvakrat izdalo sklep o ustavitvi izvršbe, zato je bistveno kršilo določbe postopka (člen 354/2 tč. 11 ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ustavi izvršba z rubežem dolžnikovih denarnih prejemkov, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. I ..... z dne 4.3.1992, ker upnica ni sporočila novega naslova dolžnikove zaposlitve.
Proti sklepu se pritožuje upnica in predlaga, da sodišče sklep razveljavi in izvršbo nadaljuje, kajti 8.5.1992 so sporočili sodišču, naj v skladu s sklepom o izvršbi izvede rubež premičnih stvari.
Sodišče jih je 11.10.1993 tudi obvestilo o neuspeli dražbi. Podali so predlog za drugo dražbo in prodajo pod roko. Dolžnik še vedno ni poravnal vsega dolga.
Pritožba je utemeljena.
S sklepom o izvršbi z dne 4.3.1992 je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba opravi tako z rubežem osebnega dohodka dolžnika kot tudi z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari. Ko je poskušalo sklep o izvršbi vročiti dolžnikovemu dolžniku, je ugotovilo, da dolžnik ni več zaposlen v podjetju, navedenem v predlogu za izvršbo. Na poziv sodišča z dne 16.4.1992, naj sporočijo, pri kateri družbeni pravni osebi ali zasebniku je dolžnik zaposlen, je upnica predlagala, da se izvršba nadaljuje z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem obvestilom odprlo nov spis opr. št. II I ..... in nato zadevo nadaljevalo v tem spisu. Zaključilo jo je s sklepom II I ..... z dne 20.1.1994, ki je postal pravnomočen 14.4.1994 in s katerim je izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 4.3.1992, ustavilo. Ko je torej sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (ki je bil izdan 18.5.1994), ustavilo izvršbo z rubežem dolžnikovih denarnih prejemkov, je torej odločalo o že pravnomočno odločeni stvari. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je bilo zato treba sklep razveljaviti. Nadaljevanje postopka ni potrebno, ker je že pravnomočno končan. S tem v zvezi je treba povedati, da pritožbenega predloga o nadaljevanju izvršbe ni mogoče upoštevati, kajti izvršba je že v celoti pravnomočno ustavljena.
Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilu čl. 365/2 in 369/2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 354/2 tč. 11 in čl.
380 tč. 3 in čl. 381 istega zakona in čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku.