Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 841/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.841.94 AI generated

Appeal dismissed because no dispute existed between original parties, only with a new owner, failing statutory boundary dispute prerequisites.

Case Number VSL sklep II Cp 841/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal, upholding the first-instance court's rejection of the boundary adjustment request. The first court found no dispute existed between the original parties, as the plaintiff had sold her land two years prior, and the current dispute involved the new owner. The appellate court ruled that since the statutory prerequisites for a boundary dispute were not met, the lower court correctly rejected the proposal.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 132. člen Zakona o nepravdnem postopku; A party proposing a boundary adjustment must demonstrate a dispute with the specific adjacent owner; if the original owner has sold the land and the dispute now involves a third party, the statutory prerequisites for a boundary dispute are not met.

Keywords

AI generated
boundary dispute prerequisites sale of land effect dispute with new owner Zakon o nepravdnem postopku rejection of boundary proposal lack of standing procedural dismissal

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 132. člen Zakona o nepravdnem postopku
člen 380 tč. 2 ZPP
37. člen ZNP
1. odstavek 4. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Udeleženec postopka mora navesti razloge, zaradi katerih predlaga uvedbo postopka. Če sodišče prve stopnje ugotovi, da niso podane predpostavke iz 1. odstavka 132. člena ZNP, predlog za ureditev meje zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlagateljičin predlog za določitev meje. Med drugim je ugotovilo, da med strankama ni nobenega spora glede meje ter da je predlagateljica svojo parcelo št. 1370/32 pred dvemi leti prodala A.

G. iz Ž.

Proti navedenemu sklepu se je laično pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče sicer pravilno ugotovilo, da vse do leta 1992 ni bilo sporov glede meje, ta pa je nastal tega leta, ko je geometer na kraju samem pokazal mejo, ki se bistveno razlikuje od uživalne meje, torej meje, ki je bila upoštevana z obeh strani že vrsto desetletij. Dalje navaja, da svoje parcele še ni prodala in da jo sicer res uživa A. G. iz Ž., kar pa še ne pomeni, da je on edini upravičen vložiti predlog za sodno ureditev meje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanea sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožba ne pove konkretno, v čem naj bi bile podane zatrjevane bistvene kritve določb postopka, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Po določilu 1. odstavka 132. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. list SRS št. 30/86) se postopek za ureditev meje začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemjiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Udeleženec mora torej navesti razloge, zaradi katerih predlaga uvedbo postopka, da bi sodišče lahko ugotovilo, ali so podane predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za urejanje meje pred sodiščem. Glede na izpovedi obeh strank na naroku dne 11.3.1994 (list. št. 4.5) je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo v izpodbijanem sklepu, da so na naroku pooblaščenci obeh strank povedali, da med zemljiškoknjižnimi lastniki prizadetih parcel ni bilo nobenega spora in da je predlagateljica svojo parcelo št.

1370/32 pred dvemi leti prodajal A. G. iz Ž., ki jo ima od takrat dalje v posesti in jo uživa. Dejansko so torej spori nastali med A. G., novim lastnikom in nasprotno stranko, kajti meja med predlagateljico in nasprotno stranko ni bila nikoli sporna. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom predlagateljičin predlog za določitev meje zavrglo, saj v obravnavanem primeru niso bile podane predpostavke iz 1. odstavka 132. člena ZNP, ki morajo biti izpolnjene za urejanje meje pred sodiščem. Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pritožbeno sodišče tudi ni moglo upoštevati izvajanj predlagateljice v pritožbi, saj v tej smeri ni ponudila nobenih konkretnih dokazov.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom člena 380 tč. 2 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih predlagateljica v pritožbi ni zaznamovala.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča so uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I).