Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Cpg 1523/93 ECLI:SI:VSLJ:1994:CPG.1523.93 AI generated

Commercial lease rent determined by seller's catalog when parties fail to agree on amount.

Case Number VSL sodba Cpg 1523/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment requiring payment of rent based on the lessor's valid price catalog. The tenant argued that no agreement was reached on rent and that the lessor failed to show the catalog at signing, yet the court found the tenant failed to inquire as a prudent business owner. Since the parties did not agree on rent and the law lacks specific provisions for this gap, the court applied commercial sale rules to set rent at the lessor's catalog price.

Legislator headnote

AI generated

ZOR 462. člen 2. odst. 4; ZPP 368. člen: When parties to a commercial lease fail to agree on rent and the price is not determinable from the contract, the court must determine rent using provisions on sale price, specifically the lessor's valid price catalog established at the time of contract conclusion.

Keywords

AI generated
commercial lease agreement undetermined rent amount lessor price catalog gap filling rules appellate review standard prudent business owner sale price analogy

Cited Legislation

AI generated
ZOR 462. člen 2. odst. 4
ZPP 368. člen
ZPP 2. odst. 354. člen
567. člen ZOR
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Če se pogodbenika ne dogovorita za višino zakupnine, sodišče o njej odloči s smiselno uporabo določb ZOR o ceni pri prodaji. V primeru gospodarske zakupne pogodbe je to lahko zakupnina, določena s cenikom zakupodajalca, veljavnim ob sklenitvi pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi, po katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki zakupnino 72.182,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila in predlagala njeno razveljavitev. Navedla je, da se s tožečo stranko za višino zakupnine za jeklene stojke ni dogovorila, kakšnega cenika pa ji tožeča stranka ob sklenitvi pogodbe ni pokazala. Previsoke enostransko določene zakupnine ni pripravljena plačati.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je v tej zadevi nesporno, da sta pravdni stranki sklenili zakupno pogodbo, po kateri je dala tožeča stranka toženi v rabo jeklene stojke, ki jih je tožena stranka prevzela in uporabljala. Tudi čas trajanja zakupa ni sporen. Sporna je samo višina zakupnine. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša, se stranki za višino zakupnine nista dogovorili. Iz teh ugotovitev tudi sledi, da je imela tožeča stranka za zakup stojk veljavni cenik in da se tožena stranka za višino zakupnine sploh ni pozanimala, čeprav bi se kot dober gospodarstvenik morala. Po prepričanju sodišča druge stopnje je ob takem stanju stvari sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je prisodilo tožeči stranki zakupnino po njenem ceniku.

Zakup je v bistvu prodaja rabe stvari, zato je po stališču pritožbenega sodišča za primer, ko med pogodbenikoma ni dogovorjena zakupnina in glede na to, da zakon o tem nima posebnih določb (primerjaj 567. člen in nasl. ZOR), treba uporabiti določbe o ceni pri prodajni pogodbi. Po določbi 2. odst. 462. člena ZOR je tako dolžan zakupnik v gospodarski zakupni pogodbi, s katero cena ni določena in tudi po njenih podatkih ni določljiva, plačati zakupnino, ki jo je zakupodajalec zaračunaval ob sklenitvi pogodbe. To pa je v obravnavanem primeru cena po veljavnem ceniku tožeče stranke, katerega obstoj je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče.

Tako je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je dejansko stanje v tej zadevi pravilno in popolnoma ugotovljeno in da je odločitev sodišča tudi materialnopravno pravilna, v postopku na prvi stopnji pa ni bila storjena nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo napadeno sodbo.