Appeal dismissed; court lacks jurisdiction over social housing allocation disputes as administrative matters.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment that declared the plaintiff's claim inadmissible. The plaintiff argued that the municipal executive's decision on social housing allocation was merely an internal business act rather than an administrative act. The court rejected this, ruling that the decision concerned administrative rights under specific regulations and thus fell within the exclusive jurisdiction of administrative courts, not civil courts.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem postopku 1. člen; Zakon o sodnem postopku 1. člen: Disputes regarding the allocation of social housing by municipal executive bodies constitute administrative matters and fall outside the jurisdiction of civil courts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Odločanje o razveljavitvi sklepa izvršnega sveta občine v zvezi z dodelitvijo socialnih stanovanj ne spada v sodno pristojnost.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnica je v tožbi pred sodiščem prve stopnje zahtevala, da se razveljavi sklep Izvršnega sveta SO K. z dne 7.12.1993. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno za odločanje o tožbenem zahtevku tožnice in z istim sklepom zavrglo tožbo tožnice.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in dodaja, da določanje občinske prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj ne pomeni upravno stvar, pač pa gre v tem primeru zgolj za akte poslovanja. Organi, ki so odločali, niso nastopali v funkciji oblastnega organa.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje se strinja z odločitvijo in z razlogi sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku tožnice, ker gre za upravno zadevo in je tožbo zavrglo. K razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve še dodaja: Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbe, da gre pri ravnanju Občine K. za akt poslovanja in ne za upravni akt. Za akt poslovanja bi šlo, če bi bili stranki enakopravni udeleženki razmerja; iz podatkov v spisu pa izihaja, da ne gre za tako situacijo, ampak za odločanje o upravni stvari, saj iz listin v spisu izhaja, da je o stvari že odločal upravni organ v skladu s Pravilnikom o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. l. RS št. 18-863/92). Gre torej za odločanje o pravicah strank v smislu 1. čl. Zakona o upravnem postopku in ne za spor v smislu 1. čl. ZPP. Na to kaže končno tudi sam tožbeni zahtevek, s katerim se ne zahteva niti dajatev (čl. 186/1 ZPP) niti ugotovitev pravice ali pravnega razmerja oz. pristnost ali nepristnost listine (čl. 187/1 ZPP). Tožba, s katero se zahteva razveljavitev sklepa izvršnega sveta občine, bi bila torej lahko kvečjemu oblikovalna tožba. Take tožbe pa so dovoljene le tam, kjer jih predvideva materialno pravo. Po materialnem pravu pa taka tožba ni predvidena.
Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog, ne gre pa tudi za kakšno drugo kršitev, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 381 in 368 ZPP).