Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 477/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.477.94 AI generated

Possession claim dismissed; key change did not prevent co-possessor's established monthly access method.

Case Number VSL sklep II Cp 477/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment ordering the defendant to restore the plaintiff's possession of the shared apartment. The defendant argued the plaintiff was not a co-possessor, while the court found the core issue was whether the key change altered the plaintiff's established monthly access routine. The court ruled that merely holding keys and items did not constitute possession if the plaintiff only entered once a month with assistance, meaning the key change did not legally disrupt the possession regime.

Legislator headnote

AI generated

80. člen ZTLR; 3. točka 380. člen ZPP: A change in the physical security of a shared dwelling does not constitute a violation of possession if the co-possessor's established method of access remains unimpeded and functional.

Keywords

AI generated
posesbno varstvo soposest ključavnica izvajanje posesti ZTLR 80. člen razveljava sklepa nov postopek

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zgolj dejstvo, da je imel tožnik ključ spornega stanovanja in v stanovanju nekaj svojih stvari, še ne pomeni, da mu je bila toženka z zamenjavo ključavnice onemogočila dotedanji način izvrševanja posesti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka motila tožnika v soposesti dvoinpolsobnega stanovanja v L. s tem, da je od 15.7.1993, za kar je tožnik izvedel 16.8.1993, zamenjala ključavnico na vhodnih vratih tega stanovanja. Toženki je naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja s tem, da na vhodna vrata namesti prejšnjo ključavnico ali pa tožniku izroči ključ nove ključavnice, prepovedalo pa ji je tudi nadaljnja motilna dejanja.

Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožuje toženka in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da toženec ni bil soposestnik stanovanja.

Uporabljal ga je le po izrecnem dogovoru in dovoljenju tožene stranke, ki je tudi lastnica stanovanja. Toženec živi v S. v izvenzakonski skupnosti z M. U. Tam ima tudi vse svoje stvari, razen tistih, ki jih že več let ne potrebuje. V stanovanje je prihajal le enkrat mesečno zaradi plačevanja preživnine. Takšno plačevanje preživnine je rezultat dogovora med tožnikom in toženko, na ta način pa tožnik tudi ohranja stike z otrokom. Vsega tega, zlasti pa načina, kako je tožnik izvrševal soposest na spornem stanovanju, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Zmotne so tudi ugotovitve, ki zadevajo pravočasnost tožbe. M.P. je jasno izpovedal, da je zamenjal ključavnico v juniju 1993, točneje 24.6.1993. To bi bilo mogoče ugotoviti tudi z zaslišanjem dodatnih prič - toženkinih sorodnikov in sodelavcev, vseh, ki jo obiskujejo in so njeni osebni prijatelji.

Nerazčiščeno je ostalo vprašanje, ali je tožnik že ob plačevanju preživnine v juliju 1993 vedel za zamenjavo ključavnice. Toženka je potrdila, da je tožnika že tedaj o tem seznanila, enako pa je izpovedala tudi njena hči. Ta je bila leta 1990 zaslišana glede okoliščin, ki so bile relevantne do tedaj. Sodišče se zato ne bi smelo sklicevati na to njeno izpovedbo.

Pritožba je utemeljena.

Ugotovitve prvostopnega sodišča o tem, kdaj je toženka zamenjala ključavnico in kdaj je tožnik za to izvedel, pritožnica ne more izpodbiti s pavšalnim sklicevanjem na sorodnike, sodelavce in prijatelje, ki da bi potrdili njeno izpovedbo. Tudi ne s sklicevanjem na svojo izpovedbo ter na izpovedbi prič M.P. in M.G. Sodišče prve stopnje je namreč vse te izpovedbe ocenilo in glede na sedanje stanje stvari navedlo dovolj prepričljive razloge, zakaj jim ne verjame.

Pač pa pritožba utemeljeno opozarja na pomanjkljivost ugotovitev, potrebnih za zaključek, da je toženka tožniku z zamenjavo ključavnice onemogočila dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stanovanjem. Zgolj dejstvo, da je imel tožnik ključ spornega stanovanja in v stanovanju nekaj svojih stvari (ki jih po izpovedbah tožnice in hčerke pravdnih strank že več let ni uporabljal) namreč še ne pomeni, da mu je bila toženka z zamenjavo ključavnice onemogočila dotedanji način izvrševanja posesti. To še posebej, če bi v stanovanje prihajal le enkrat mesečno zaradi plačevanja preživnine in še to tako, da sta mu odklenili bodisi toženka, bodisi hči. V tem primeru se namreč kljub zamenjavi ključavnice tako utečen način prihajanja v stanovanje ne bi spremenil. Zamenjava ključavnice zato ne bi predstavljala podlage za varstvo posesti po 80. členu ZTLR. Ker torej sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, v čem konkretno se je manifestirala tožnikova soposest spornega stanovanja in v čem konkretno se je po zamenjavi ključavnice režim soposesti stanovanja zanj spremenil, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP).

Napotki za nadaljnje delo so dani že v prejšnjem odstavku. Sodišče prve stopnje naj ugotovi, kako je tožnik prihajal v stanovanje ter ali se je z zamenjavo ključavnice dotedanji način prihajanja v stanovanje v čem spremenil. Ker se daje posestno varstvo glede na zadnje stanje posesti, ne bo pomembno, kako je tožnik prihajal v stanovanje pred 22.11.1990. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP.