Appeal dismissed; court upheld default judgment as service was validly effected via detective agency.

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se izpodbijana sklepa potrdita.

[JEDRO]

Vročitev tožbe in vabila na glavno obravnavo po detektivski agenciji je bila pravilno opravljena. Pogoji za izdajo sklepa zaradi izostanka so bili podani.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 6.10.1993 izdalo sklep zaradi izostanka v postopku zaradi motenja posesti, 26.7.1994 pa popravni sklep k temu sklepu.

Proti sklepu zaradi izostanka se pritožuje tožena stranka in navaja, da je bil sklep o motenju posesti izdan v njeni odsotnosti. Vabila na glavno obravnavo in tožbe ni prejela. Ni res, da odklanja sprejem sodnih pošiljk. Toženca nikoli ni motila v mirni soposesti. Sam se je izselil. On je tisti, ki odklanja sprejem pošiljk.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odst. čl. 353 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP -, se sodba zaradi izostanka (v tem primeru gre za sklep, ker gre za motenje posesti) ne more izpodbijati zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, lahko pa se izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba navaja vse tri pritožbene razloge, vendar je glede na povedano izpodbijanje dejanskega stanja nedopustno in tako torej na pritožbene navedbe v zvezi s tem ni treba odgovarjati. Po določilu čl. 354/2 tč. 6 ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana tudi, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo zaradi izostanka. V čl. 332 ZPP je določeno, pod kakšnimi pogoji je tako sodbo mogoče izdati. V tem okviru je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo, preizkusilo pa ga je tudi glede pravilne uporabe materialnega prava.

Ugotovilo je, da izpodbijani sklep ni bil izdan v nasprotju z določbami ZPP. Tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno. Sklep je torej pravilen. Ko tožnica trdi, da ni prejela vabila na glavno obravnavo, zatrjuje, da ni bila pravilno vabljena. To bi sicer pomenilo, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da kršitev ni bila podana. Vročitev vabila na glavno obravnavo in vročitev tožbe je izkazana s povratnico, ki je pripeta k redni šz. 14, list. št. 19. Iz te povratnice izhaja, da je toženka pravočasno prejela tako tožbo kot tudi vabilo - vročitev je bila opravljena 24.9.1993, glavna obravnava pa je bila 6.10.1994. Iz spisa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje vložilo dosti truda, da bi vročitev opravilo toženki osebno.

Vsaj osemkrat je sodišče skušalo opraviti vročitev po kurirju; toženki je kurir puščal obvestila; naslov je očitno pravi, saj nasprotnih trditev ni; tudi se ne trdi in dokazuje, da bi bila toženka dalj časa odsotna. Ko je končno sodišče prve stopnje zaupalo vročitev detektivski agenciji, iz njenega poročila prepričljivo izhaja, da toženka ni hotela sprejeti sodne pošiljke. Zato je bila po določilu čl. 144 ZPP vročitev pravilno opravljena. Pri odklonitvi sprejema se namreč šteje vročitev za opravljeno, ko vročevalec pusti pisanje v stanovanju. 9. čl. ZPP govori o tem, morajo stranke pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem zakonom. Nasprotno ravanje pomeni zlorabo procesnih pravic. Podatki v spisu kažejo, da se tožnica izmika vročitvi. Če bi pritožbeno sodišče sprejelo trditev, da ni prejela niti vabila niti tožbe, bi zgoraj opisano zlorabo dopustilo.

Zoper sklep z dne 26.7.1994 (popravni sklep) se tožnica pritožuje z dopolnitvijo pritožbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje kljub vloženi pritožbi izdalo popravni sklep, s katerim je prvotnega dopolnilo. Tožena stranka vztraja pri vseh dosedanjih navedbah. Ni razumljivo, kako si sodišče prve stopnje predstavlja, da pritožba ne zadrži izvršitve. Pravda je nelogična. Tožnik se je že izselil.

Vrnitev v hišo ni mogoča, ker tožnik živi v domu upokojencev. Tožnik ni bil moten v posesti. Tožnik je sklenil izročilno pogodbo in z njo prepustil posest H.J.

Pritožbo je razumeti tako, kot da je bila pritožba proti popravnemu sklepu že prej vložena, čeprav iz spisa to ne izhaja. Tako je pritožbeno sodišče "dopolnitev pritožbe" proti sklepu z dne 26.7.1994 štelo kot pritožbo proti temu sklepu. Ta pritožba pa vsebinsko poleg pritožbe proti popravnemu sklepu res vsebuje tudi dopolnitev pritožbe proti sklepu zaradi izostanka z dne 6.10.1993. Ker je pritožbeni rok za sklep zaradi izostanka že zdavnaj potekel, pritožbeno sodišče teh trditev ob obravnavanju pritožbe proti sklepu zaradi izostanka ni upoštevalo - nanje zato ni treba odgovarjati. Odgovoriti pa je treba le na tisto, kar zadeva popravni sklep. Ta je pravilen. Iz zahtevka (list. št. 2) izhaja, da je v zahtevku naveden mesec "marec", kar je v izreku očitno izpadlo. O tem, da pritožba ne zadrži izvršitve, je sodišče že odločilo v izpodbijanem sklepu zaradi izostanka, vendar pa je odločitev o tem iz izreka izpadla, ampak je bilo to navedeno le v pravnem pouku. Oporo za tako odločitev pa je sodišče prve stopnje sicer imelo v čl. 443/3 ZPP. Ko je prvo sodišče oboje popravilo z izpodbijanim sklepom, je ravnalo pravilno. Ostale pritožbene trditve pa niso pomembne.

Sklepa je bilo tako treba potrditi in zavrniti obe pritožbi (čl. 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 380 tč. 2 in čl. 381 istega zakona).