Appeal dismissed: Judicial settlement with registration clause allows direct land registry entry without enforcement proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision ordering the registration of ownership rights based on a judicial settlement. The opposing party argued that because the settlement was made under enforcement proceedings, it could only be executed via an enforcement action since the obligor had not fulfilled their obligations. The court ruled that the settlement itself constitutes an enforceable title and, crucially, the parties included a clause permitting direct registration, thereby waiving the need for a separate enforcement procedure to validate the land registry entry.
Legislator headnote
AI generated16. člen ZIP; 235. člen ZIP: A judicial settlement containing a clause authorizing direct registration in the land registry constitutes an enforceable title, eliminating the necessity for realization through separate enforcement proceedings when the parties have already expressed their consent to the registration.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če je v sodni poravnavi, ki je sicer sklenjena pod izvršbo, dogovorjena vknjižbena klavzula, ni nobene potrebe za realizacijo poravnave prek izvršilnega postopka, saj ni treba nadomestiti volje dotedanjega zemljiškoknjižnega upravičenca.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na podlagi sodne poravnave z dne 29.9.1986 pod opr. št. P..... ter odločb geodetske uprave, kopije katastrskega načrta, skice izmere, kupoprodajne pogodbe in popravka k pogodbi, izvršilo vknjižbo lastninske pravice dosedanjih solastnikov na lastništvo posameznih delov. Zoper ta sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da izpodbijani sklep nima zakonite podlage, saj temelji na sodni poravnavi z dne 29.9.1986, ki je sklenjena pod izvršbo in se torej lahko izvrši le v izvršilnem postopku.
Predlagatelj obveznosti, ki jih je prevzel v poravnavi, namreč doslej še ni izpolnil, zato poravnava ne more biti izvršljiva. Sodišče je z izdajo sklepa odvzelo nasprotni stranki možnost ugovorov, ki bi jih lahko dala v izvršbi. Sodišče bi zato moralo predlog predlagatelja zavrniti in ga napotiti, da na podlagi izvršilnega naslova vloži izvršilni predlog in bi se tako v izvršilnem postopku ugotovilo, ali so podani pogoji izvršbe ali ne. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne stranke ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.
Pritožba ni utemeljena. Sodna poravnava ima res učinke pravnomočne sodbe in kot taka pomeni izvršilni naslov (16. čl. ZIP), na podlagi katerega lahko stranke predlagajo izvršbo, če želijo doseči vknjižbo pravice na nepremičnini v javno knjigo (235. člen ZIP). V tem primeru je bila pravna podlaga za vpis, sodna poravnava sklenjena med strankama dne 29.9.1986, kjer sta med drugim tudi dogovorili klavzulo, da je ta sodna poravnava sklenjena v skladu z delilnim načrtom z dne 3.3.1980, zato dovoljujeta, da se ta delilni načrt in k njemu pripadajoča odločba o delitvi - poočitvi v zemljiški knjigi ter ta sodna poravnava v zemljiški knjigi izvede.
S to klavzulo je nasprotna udeleženka dejansko dovolila, da se sklenjena sodna poravnava zemljiškoknjižno izvede, kar pa pomeni, da ni nobene potrebe za realizacijo poravnave prek izvršilnega postopka, saj ni treba nadomestiti volje dotedanjega zemljiškoknjižnega upravičenca, ker je ta svojo voljo (dovolitev vknjižbe) že izrazil. Zato je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja pravilno ugodilo, ko je izdalo izpodbijani sklep, ki po povedanem ni obremenjen z nobenim pritožbenim razlogom.