Appeal dismissed; subjective intent to hinder enforcement required for freezing order in monetary claims.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's request to set aside the first-instance refusal to issue a provisional order freezing the debtor's property. The appellant argued that the debt and risk of non-payment were proven, but the court found no evidence of subjective intent to hinder enforcement. The court ruled that objective financial distress or third-party claims are insufficient; only deliberate acts reducing assets to block future execution justify such measures.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju; Za denarno terjatev mora nevarnost onemogočanja izterjave izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ne zadošča pa le objektivna nevarnost.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pri denarni terjatvi mora nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Ne zadošča torej objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd. Upoštevno je le tako namerno ravnanje, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje npr.
razprodaja pod ceno ali brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam ipd., zaradi česar bo takrat, ko bo event. dovoljena izvršba le-ta onemogočena ali otežena (ker bo potrebno izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po členih 280 - 285 ZOR).
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v znesku 1,609.900,00 sit in sicer z prepovedjo tožencu J.P., da odsvoji ali obremeni svoje dvosobno stanovanje v M.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je terjatev in nevarnost verjetno izkazala s predloženimi dokazi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritrditi je razlogom prvostopnega sklepa, da je s cenitvijo po sodnem izvedencu izkazana le vrednost lokala v K., ne pa zatrjevana škoda. Pritožnik tudi v pritožbi ni z ničemer izkazal verjetnega obstoja subjektivne nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve. Pri denarni terjatvi mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Ne zadošča torej objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd. Upoštevno je le tako namerno ravnanje, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje npr. razprodaja pod ceno ali brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam ipd., zaradi česar bo takrat, ko bo event. dovoljena izvršba le-ta onemogočena ali otežena (ker bo potrebno izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po členih 280 - 285 ZOR). Zato je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo izdajo začasne odredbe in upnik s pritožbo ni mogel uspeti.