Appeal dismissed because the debtor lost standing after the first-instance court's enforcement order became legally binding.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order continuing execution for a specific debt amount. Although the debtor claimed full payment of the original debt, the court found that a subsequent, legally binding order by the first-instance court had already narrowed the enforcement scope. The court ruled that the debtor lost the legal interest to appeal once that binding order took effect, rendering the appeal inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArt. 358(3) of the Code of Civil Procedure; Art. 14 of the Enforcement Act: An appeal is inadmissible if the appellant no longer possesses a legal interest in the appeal at the time the appeal is filed, as standing must exist throughout the entire appeal process.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Ni dovolj, da pravni interes za pritožbo obstaja le ob vložitvi pritožbe, ampak mora obstojati tudi ves čas pritožbenega postopka, sicer se pritožba zavrže.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba nadaljuje za 10.331,40 SIT z zamudnimi obrestmi od tega zneska za čas od 15.3.1994 dalje do plačila in za stroške predujma za sodnega izvršitelja v znesku 1.467,20 SIT. V ostalem delu je izvršbo ustavilo.
Proti sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je celoten dolg do upnika poravnal dne 9.12.1993. V zvezi s tem je priložil fotokopijo internega naloga za vračilo dolga v znesku 42.936,00 SIT.
Meni, da upniku ničesar več ne dolguje in ne ve na kaj se znesek 10.331,40 SIT, za katerega se nadaljuje izvršba, nanaša. Glede stroškov za predujem za sodnega izvršitelja v znesku 1.467,20 SIT meni, da niso bili potrebni, ker je vse svoje obveznosti poravnal.
Predlaga, da se izvršba ustavi, nasprotni stranki pa naložijo že nastali stroški.
Pritožba je nedopustna.
Ker se dolžnik ni strinjal z izpodbijanim sklepom, se je v skladu s pravnim poukom pritožil. Pritožbo je vložil pravočasno in je zanjo tudi imel interes. Nato je upnica ponovno podala predlog za utesnitev izvršbe, na podlagi katerega je prvostopno sodišče izdalo sklep opr.
št. VI I ..... z dne 20.6.1994, s katerim je nadaljevalo izvršbo za glavnico v znesku 3.483,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tega zneska za čas od 9.12.1993 do plačila. V ostalem delu je izvršbo ustavilo. Ta sklep, izdan po predlogu upnika za utesnitev izvršbe zaradi dolžnikovega plačila zneska 42.936,00 SIT z dne 9.12.1993, upoštevajoč določbe 313. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, je postal pravnomočen 9.7.1994, ker se dolžnik ni pritožil. S pravnomočnostjo tega sklepa je postal izpodbijani sklep brezpredmeten, s tem pa je odpadel tudi toženčev interes izpodbijati ga. Po 3. odst. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku je pritožba nedovoljena, med drugim tudi če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 367. čl. Zakona o pravdnem postopku dolžnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Ni namreč dovolj, da interes za pritožbo obstaja le ob vložitvi pritožbe, ampak mora obstajati tudi ves čas pritožbenega postopka, kar pa v danem primeru po pravnomočnosti sklepa z dne 20.6.1994 ni bilo.
Določbe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o izvršilnem postopku so bile uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).