Appeal dismissed; double execution prohibited only if same claim and execution means used on same subject.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prepoved vodenja dveh ločenih postopkov (dvojne litispendence) velja tudi v izvršilnem postopku, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe na istem predmetu izvršbe. Razloga za ugovor, ki ga dolžnik ni uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi proti sklepu o ugovoru. Meritorno odločanje o takšni pritožbeni trditvi bi pomenilo nedopustno podaljšanje prekluzivnega ugovornega roka dolžniku.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je s sklepom opr. št. I I..... z dne 21.10.1993 dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave denarne terjatve z rubežem denarnih sredstev dolžnice pri SDK. Dolžnica je vložila ugovor, češ da zaradi izterjave iste terjatve na podlagi istega izvršilnega naslova pri Temeljnem sodišču v L. že poteka izvršba z rubežem in prodajo nepremičnine. Istočasno ni mogoče voditi več izvršb, zato naj se predlagana izvršba ustavi. V odgovoru na ugovor sta upnika sporočila, da sta izvršilni predlog pred l. sodiščem umaknila. Prvostopno sodišče je nato s sklepom z dne 7.7.1994 dolžničin ugovor zavrnilo in navedlo, da je sklicevanje dolžnice na določbo člena 37/3 ZIP in na določbo člena 29 ZIP brez zveze z obravnavano zadevo in je zato ugovor neutemeljen.

Proti temu sklepu se pritožuje dolžnica in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je dolžničino stališče v ugovoru pravilno, zato bi lahko upnik vložil nov izvršilni predlog šele po umiku prejšnjega. Nepravilno pa je uporabljeno materialno pravo, ker upnik izterjavo terjatve v izvršilnem postopku temelji na zmotni predpostavki, da je Republika Slovenija v celoti prevzela vse obveznosti in pravice, ki so doslej pripadale SFRJ, oziroma da prenos nepremičnega premoženja bivše SFRJ na ozemlju RS v premoženje Republike Slovenije pomeni prenos obveznosti po sodbi Temeljnega sodišča v N. opr. št. P ..... z dne 28.5.1991. Republika Slovenija ni prevzela obveznosti iz naslova odškodninske odgovornosti nekdanje JA oziroma države SFRJ in je zato pritegnitev Republike Slovenije kot dolžnice v tej zadevi nesprejemljivo. Podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka, saj prvostopno sodišče z ničemer ne obrazlaga, v čem je podana pasivna legitimacija dolžnice.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se pridružuje prvostopnemu sodišču, da v določbah členov 29 in 37/3 ZIP ni mogoče najti prepovedi vzporednega vodenja večih izvršilnih postopkov zaradi uveljavitve iste terjatve. Ker taka prepoved v izvršilnem postopku ni izrecno prepovedana, je potrebno na primeren način uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (člen 194/3 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP). Prepoved dvojne litispendence torej velja tudi v izvršilnem postopku, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe (člen 27 ZIP) in na istem predmetu izvršbe (člen 28 ZIP). V obravnavanem primeru pa ne gre za dve identični izvršilnopravni zadevi, ker sta upnika predlagala v vsaki izvršbi drugačno sredstvo in drugačen predmet izvršbe. Zato tek izvršilnega postopka pred sodiščem v L. (kjer je medtem zaradi umika predloga že prišlo do ustavitve izvršilnega postopka), ni ovira za uvedbo obravnavane izvršbe.

S pritožbeno trditvijo, da obveznost nekdanje JLA oziroma države SFRJ ni prešla na dolžnico (člen 22 ZIP), dolžnica uveljavlja nov ugovorni razlog (člen 50 točka 12 ZIP). Za vložitev ugovora velja 8-dnevni rok (člen 8/2 in 3 ZIP), zato dolžnica v ugovoru neuveljavljanega razloga ne more uspešno postaviti v pritožbi proti sklepu o ugovoru, ki se ni nanašal na prehod obveznosti. Če bi sodišče dopustilo meritorno odločanje o takšni pritožbeni trditvi, bi to pomenilo podaljševati rok dolžnici za postavljanje ugovorov (za ugovor v smislu člena 51, ki bi se nanašal na samo terjatev, v obravnavanem primeru ne gre).

Zato se pritožbeno sodišče ni moglo meritorno spuščati v presojo pritožbne trditve, da terjatev ni prešla na dolžnico. Ker pa se dolžnica v pritožbi sklicuje na uveljavljanje takega ugovora zoper sklep o izvršbi pod opr. št. I ....., naj bo omenjeno, da je bilo v navedeni nepremičninski izvršbi stališče pritožbenega sodišča o prehodu obveznosti razvidno iz sklepa opr. št. II Cp ....., sicer pa se razlogi za ugovor upoštevajo le v tistem izvršilnem postopku, v katerem so podani.

Pritožba očita izpodbijanemu sklepu tudi odsotnost razlogov o obstoju pasivne legitimacije dolžnice. Ta očitek ni utemeljen, kajti vsaka sodna odločba mora vsebovati razloge o odločilnih dejstvih, torej predvsem tistih, ki so sporna. Ker dolžnica ni ugovarjala, da ni pasivno legitimirana, ta okoliščina v ugovornem postopku ni bila sporna, zato prvostopno sodišče o tem ni bilo dolžno navajati razlogov. Izpodbijani sklep pravilno odgovarja le na tisto, čemur je dolžnica ugovarjala.

Pritožbeno sodišče torej meni, da ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (člen 380 točka 2 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).