Court dismisses appeal confirming eviction order where provided room meets essential space requirements under housing law.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance decision confirming an eviction order, ruling that the provided room constituted the necessary living space. The debtor argued the new Housing Act rendered the old law inapplicable and that the room failed to meet functional standards. The court held that the enforcement process must realize the substantive rights determined in the prior non-contentious proceeding without retroactively altering the obligation based on the timing of the enforcement request.
Legislator headnote
AI generatedčl. 14 ZIP; čl. 380, 381 ZPP: In enforcement proceedings, the obligation to provide necessary living space is determined by the substantive rights established in the prior non-contentious proceeding, and the provided accommodation must meet the standards of the law applicable at the time of that determination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
"Ustrezno najemno stanovanje" je tisto, ki ustreza najpotrebnejšim prostorom v smislu 7. čl. prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi z dne 11.3.1994. S sklepom o izvršbi je bilo namreč odločeno, se mora dolžnik izseliti iz stanovanja v L. Na razpolago mu je bila dana soba s souporabo sanitarij kot najpotrebnejši prostor.
Proti sklepu se pritožuje dolžnik iz enakih razlogov, iz katerih je vložil ugovor. Navaja, da se ni mogoče več sklicevati na Zakon o stanovanjskih razmerjih, ker je nehal veljati. Vprašanja, kaj je ustrezno najemno stanovanje, ni mogoče obravnavati mimo določb Stanovanjskega zakona, ki v 2. čl. določa, kaj je funkcionalna celota. Temu pa ponujena soba ne ustreza. Predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvega sodišča, ki je zavrnilo ugovor proti sklepu o izvršbi, je pravilna. Po izvršilnem naslovu je upnica dolžna priskrbeti dolžniku najpotrebnejše prostore. Glede na določbo čl. 158 Stanovanjskega zakona - SZ - pa ustrezno najemno stanovanje. Ker mu je dolžna priskrbeti najpotrebnejše prostore, je tedaj "ustrezno najemno stanovanje" tisto, ki ustreza najpotrebnejšim prostorom v smislu prejšnjega zakona - čl. 7. V izvršilnem postopku se realizirajo materialnopravni dajatveni zahtevki. Izvršilni postopek je v obravnavanem primeru torej realizacija tistega, kar je bilo odločeno v nepravdnem postopku. Ne gre, da bi bil položaj katerekoli stranke izvršilnega postopka odvisen od tega, kdaj je bila izvršba predlagana. Tako bi bilo namreč v tem primeru, ko bi ob drugačni razlagi obravnavane določbe upnica morala zagotoviti dolžniku drugačne prostore zato, ker je izvršbo predlagala že v času veljavnosti novega Stanovanjskega zakona. To bi pomenilo uporabo zakona za nazaj. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je zato mogoče šteti, da ponujena soba predstavlja najpotrebnejšim prostorom ustrezno najemno stanovanje.
Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 380. tč. 2 in čl. 381. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 14. Zakona o izvršilnem postopku).