Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Cpg 1326/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:CPG.1326.94 AI generated

Court allows contract breach claim where parties agreed on specific remedies overriding statutory default rules.

Case Number VSL sodba Cpg 1326/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first instance judgment regarding the defendant's liability for breach of contract. While the lower court applied statutory default rules, the plaintiff argued the contract explicitly stipulated a specific remedy for non-performance. The court found the plaintiff's claim valid because the parties had agreed to a specific consequence for breach, which superseded the general statutory provisions. Consequently, the judgment was modified to order the defendant to pay the agreed-upon amount plus costs.

Legislator headnote

AI generated

Article 124 of the Obligations Act; Article 132 of the Obligations Act: In bilateral contracts, statutory consequences of breach apply only if the parties have not agreed otherwise; parties may stipulate specific remedies that override default legal rules.

Keywords

AI generated
contractual breach agreed remedies statutory default party autonomy obligations act contract interpretation remedy selection

Cited Legislation

AI generated
Article 124 of the Obligations Act
Article 132 of the Obligations Act
Article 4 of the Code of Civil Procedure
Article 154 of the Code of Civil Procedure
Article 166 of the Code of Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da 2. odst. izreka odslej glasi: "Tožena stranka mora plačati tožeči stranki še nadaljnjih 139.873,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.7.1992 dalje in še 15.243,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1994 dalje, v 8 dneh." Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 27.400,00 SIT v 8 dneh.

[JEDRO]

V primeru kršitve pogodbene obveznosti (neizpolnitve pogodbene obveznosti) v dvostranskih pogodbah nastanejo v zakonu določene posledice le, če stranki s pogodbo ne določita kaj drugega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 200.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in 21.754,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

Tožena stranka se zoper obsodilni del sodbe ni pritožila. Tožeča stranka pa je vložila pritožbo zoper zavrnilni del sodbe zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče nepravilno ugotovilo, da je bila pogodba razdrta. Strinja se sicer s stališčem sodišča prve stopnje, da je v primeru neizpolnitve pogodbe, pri kateri je rok izpolnitve bistvena sestavina pogodbe, pogodba razdrta po samem zakonu in da lahko zahteva vsaka stranka vrnitev tistega, kar je dala, z zamudnimi obrestmi od dne, ko je prejela denar. Toda v konkretnem primeru je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka izpolni prevzeto obveznost, to je vrnitev prejetega zneska valoriziranega na dan plačila. Pravdni stranki sta se namreč dogovorili, da v primeru, če tožena stranka v določenem roku ne zaposli delavcev po pogodbi, naslednji dan zapade njena obveznost, vrnitev prejetega v valoriziranem znesku.

Pritožba je utemeljena.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru kršitve pogodbene obveznosti lahko nastanejo le v zakonu določene posledice.

Sodišče prve stopnje je prezrlo, da po določbi 124. čl. ZOR v primeru neizpolnitve pogodbe ene stranke nastanejo z zakonom določene posledice le, če stranki s pogodbo nista drugače določili. Stranki pogodbe pa sta v tem primeru obveznosti oz. pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje obveznosti, uredili s pogodbo. S pogodbo (pril. A2) se je tožena stranka zavezala, da če ne bo izpolnila obveznosti iz 2. čl. pogodbe, bo dodeljena sredstva vrnila v roku iz 4. čl. v valoriziranem znesku. Tožeča stranka zato utemeljeno zahteva, da tožena stranka izpolni za tak primer prevzeto obveznost. Sodišče prve stopnje je zato napačno uporabilo materialno pravo, ko je utemeljevalo svojo odločitev o postavljenem zahtevku na določbi 132. čl. ZOR in ne na določbah pogodbe. Uporabiti bi moralo določbe pogodbe in zahtevku tožeče stranke v celoti ugoditi.

Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje na podlagi 4. točke 373. čl. ZPP spremenilo sodbo v izpodbijanem delu tako, da je zahtevku v preostalem delu ugodilo, saj višina tožbenega zahtevka ni bila sporna.

Zaradi delne spremembe sodbe in ko je tako tožeča stranka z zahtevkom v celoti uspela, je bilo potrebno spremeniti tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (2. odst. 166. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožeči stranki glede na uspeh v pravdi prisodilo le 58,8 % odmerjenih pravdnih stroškov. Ker pa je uspeh tožeče stranke s spremembo sodbe popolen, mora tožena stranka povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP), zato je sodišče druge stopnje naložilo tožeči stranki, da mora plačati tožeči stranki še preostali del nastalih pravdnih stroškov.

Tožeča stranka je uspela tudi s pritožbo, zato ji mora tožena stranka povrniti tudi stroške te pritožbe (1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP). Stroški pritožbenega postopka predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe, odmerjeno od vrednosti spora v pritožbenem ostopku in takso za sestavo te pritožbe.