Appeal dismissed: Temporary order denied for debt security without proof of debtor's intentional asset dissipation.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's refusal to issue a temporary order securing a monetary claim. The creditor argued that the debtor's lack of funds and blocked bank account created a risk of non-payment, while the debtor contended the assets were merely inaccessible. The court ruled that for monetary claims, a temporary order requires proof of the debtor's intentional conduct designed to hinder collection, rather than mere objective financial distress or insolvency.
Legislator headnote
AI generatedčlen 265 Zakona o izvršbi in zavarovanju; Temporary orders for monetary claims require proof of the debtor's intentional conduct designed to hinder collection, not merely objective financial distress.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo denarne terjatve mora izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd, ne zadošča za izdajo začasne odredbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v znesku 2,164.570,60 sit in sicer z prepovedjo dolžniku, da razpolaga s svojim tovornim avtomobilom. Upnik je predlagal začasno odredbo skupaj z izvršbo po verodostojni listini.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je nevarnost za bodočo izvršbo verjetno izkazal s tem, da dolžnik nima denarja na računu pri banki, dolžan pa je več milijonov tolarjev.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik tudi v pritožbi ni z ničemer izkazal verjetnega obstoja nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve.
Pri denarni terjatvi mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo v izpodbijanem sklepu, da ne zadošča objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd.
Upoštevno je le tako namerno ravnanje, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje npr. razprodaja pod ceno ali brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam ipd., zaradi česar bo takrat, ko bo event.
dovoljena izvršba le-ta onemogočena ali otežena (ker bo potrebno izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po členih 280 - 285 ZOR).
V predlogu in pritožbi je upnik navedel le to, da ima še več dolgov in da ima blokiran račun pri banki. Kot je že obrazloženo pa to ne predstavlja v členu 265 ZIP zahtevane subjektivne nevarnosti. Zato je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo izdajo začasne odredbe in upnik s pritožbo ni mogel uspeti.