Appeal dismissed; creditor must prove debtor's intentional conduct endangering future enforcement of monetary claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the creditor's request to issue a provisional order protecting a monetary claim against the debtor's five vehicles. Although the creditor presented lease agreements and unpaid invoices, the court found the debt unproven due to a discrepancy in the calculation start dates versus contract signing dates. Furthermore, the court ruled that the debtor's refusal to take delivery of the vehicles did not constitute the intentional conduct required to endanger future enforcement, as the vehicles belonged to the creditor, not the debtor.
Legislator headnote
AI generateds. 265(1) of the Enforcement Act; For monetary claims, the danger must stem from the debtor's intentional conduct that endangers the success of future enforcement, requiring proof that the debtor's actions with their own property threaten the creditor's ability to collect.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pri denarni terjatvi mora nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Upnik mora izkazati ravnanje dolžnika z njegovim - dolžnikovim premoženjem, to ravnaje pa ogroža uspešnost bodoče izvršbe na dolžnikovem premoženju.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v znesku 7,000.481,50 sit in sicer z prepovedjo dolžniku, da razpolaga s petimi, v predlogu navedenimi avtomobili. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil. V pritožbi je navedel, da je terjatev verjetno izkazal z dokumentacijo, izkazana pa je tudi nevarnost za bodočo izvršbo, ki se kaže v ravnanaju dolžnika, ko ni hotel prevzeti avtomobilov, ki so predmet pogodbe o leasingu, od dobavitelja.
Pritožba ni utemeljena.
Res je sicer upnik predložil leasing pogodbe in obračune neplačanih obrokov, vendar je prvostopno sodišče upravičeno ugotovilo, da so obroki obračunani od 1. junija oziroma od 1. julija 1993 dalje, iz predloženih pogodb pa izhaja, da so bile sklenjene zadnje dni avgusta oz. v enem primeru 7.9.1993. Tako ostaja pravilni obračun - terjatev dvomljiva, ne pa verjetno izkazana.
Pritožnik tudi v pritožbi ni z ničemer izkazal verjeten obstoj nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo terjatve.
Pri denarni terjatvi mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo in je zakonske pogoje pravilno opisalo že sodišče prve stopnje. Brez uspeha so pritožbene navedbe o tem, da dolžnik ni prevzel avtomobilov, ki so predmet pogodbe o leasingu. Ti avtomobili - katere je upnik kupil od firme P.D. d.o.o. M., so upnikova last (o nakupu je upnik predložil račune) in na lastno premoženje upnik ne bo vodil izvršbe za poplačilo zapadlih obrokov. Upnik mora izkazati ravnanje dolžnika z njegovim - dolžnikovim premoženjem, to ravnaje pa ogroža uspešnost bodoče izvršbe na dolžnikovem premoženju. Z pritožbenimi navedbami bo upnik event. lahko zatrjeval prevaro in pravne posledice iz 65. člena zakona o obligacijskih razmerij v pogodbah z dolžnikom in firmo P.D., ne pomenijo pa dolžnikovega zavestnega ravnanja, ki bi zmanjševalo možnosti izvršbe, kot je to določeno v prvem odstavku 265. člena zakona o izvršilnem postopku.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.