Housing exchange validity determined by ZSR compliance, not by invalid JLA law ratification.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to vacate a four-room apartment. The plaintiff argued the exchange was invalid because it relied on the Law on Housing in the JLA, which lacked Republic of Slovenia ratification. The court ruled that validity depends solely on compliance with Articles 23, 24, and 25 of the Housing Law, which the exchange satisfied.
Legislator headnote
AI generatedArticles 23, 24, and 25 of the Housing Law; A housing exchange remains valid if it complies with these provisions, regardless of whether the underlying law lacked state ratification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba prve stopnje.
[JEDRO]
Za odločanje o tem, ali je zamenjava vojaških stanovanj po 6.1.1991 veljavna, je odločilno, ali ne nasprotuje določbam 23., 24. in 25. člena ZSR. Tudi, če je bilo soglasje k zamenjavi dano na podlagi Zakona o zagotavljanju stanovanj v JLA, h kateremu Skupščina Republike Slovenije ni dala soglasja, to samo po sebi še ne pomeni, da je zamenjava nezakonita.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek, da mora toženec izprazniti štirisobno stanovanje v L. in ga praznega izročiti tožeči stranki. Ugodilo pa je zahtevku iz nasprotne tožbe in ugotovilo, da je toženec imetnik stanovanjske pravice na tem stanovanju in sicer na podlagi pogodbe o zamenjavi stanovanj z dne 26.4.1991. Zoper to sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev.
Zatrjuje, da soglasje stanodajalca nima pravne veljave, saj temelji na Zakonu o zagotvljanju stanovanj v JLA (Ur.l.SFRJ št. 84/90), h kateremu pa Skupščina Republike Slovenije v skladu z XCVI. Ustavnim amandmajem k Ustavi Republike Slovenije ni dala soglasja.
Pritožba ni utemeljena.
Imetnik stanovanjske pravice lahko stanovanjsko pravico pridobi in izgubi le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati Zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA - Uradni list SFRJ št. 84/90, h kateremu RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to ZSR in Zakon o sredstvih in financiranju JLA kot specialni predpis (Uradni list SFRJ št. 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Odločilno je torej, ali je bila zamenjava stanovanj v skladu z določbami 23., 24. in 25. člena ZSR. In ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sporna zamenjava stanovanj ni nasprotovala omenjenim določbam, niti to ne zatrjuje tožeča stranka (v pritožbi se sklicuje le na to, da soglasje k zamenjavi temelji na Zakonu o zagotavljanju stanovanj JLA, kar pa ne izključuje ugotovitve, da zamenjava stanovanj ne nasprotuje določbam ZSR), je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje (368. člena ZPP).