Appeal dismissed: Late heirs cannot appeal inheritance decree after it became final and binding.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by four individuals who appeared in the inheritance proceedings only after the first-instance decree became legally binding. The plaintiffs argued that the deceased's widow concealed their status as legal heirs and that the court should have summoned them before the decree was finalized. The court ruled that the binding nature of the final decree precludes appeals from parties who joined the process post-finality, directing them instead to seek redress through civil litigation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 220 of the Inheritance Act; Article 223 of the Inheritance Act: A final and binding inheritance decree binds only those who participated in the proceedings; persons appearing after the decree became final lack the right to appeal and must pursue their claims in civil court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
[JEDRO]
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavi oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo V.P., M.O., Z.G. in J.K. zoper sklep o dedovanju in pritožnice napotilo na pravdo.
Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožujejo V.P., M.O., Z.G. in J.K. in predlagajo razveljavitev. Zatrjujejo, da je zapustnikova vdova dobro vedela, da so zapustnikove sestre zakonite dedinje, vendar jih je zamolčala. Tudi sodišče bi moralo zapustnikovo vdovo vprašati, ali ima zapustnik, ki je umrl brez otrok, še kakšne sorodnike. Pritožnice bi bilo treba pred zaključkom zapuščinske obravnave pozvati, naj sodelujejo v zapuščinskem postopku. Ker je bil sklep o dedovanju pooblaščenki zapustnikovih sestra vročen šele 25.10.1993, je njihova pritožba pravočasna.
Pritožba ni utemeljena.
Pravnomočen sklep o dedovanju veže (samo) stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. čl. Zakona o dedovanju). To (po sklepanju z nasprotnim argumentom) pomeni, da pritožnic, ki v tem postopku niso sodelovale (pojavile so se šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju) sklep o dedovanju ne veže. Zato seveda nimajo pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju (drugačno stališče bi pomenilo, da sklep o dedovanju nikoli ne bi mogel postati pravnomočen, saj bi se vseskozi, vsaj teoretično, lahko pojavil še kak nov dedič), temveč (spričo tega, da jih sklep o dedovanju ne veže) možnost, da svojo pravico uveljavljajo v pravdi (223.
čl. ZD). Pri tem je irelevantno, zakaj so bile pritožnice prezrte. Bistveno je, da so se pojavile šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje je zato njihovo pritožbo zoper sklep o dedovanju (ki jih ne veže in zato nimajo pravnega interesa za pritožbo) povsem pravilno zavrglo kot nedovoljeno ter jih napotilo, da lahko uveljavljajo svojo pravico v pravdi. Ker je potemtakem njihova pritožba zoper ta sklep neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP).