Legislator Case Law & Legislation
VSM sklep Cpg 227/94 ECLI:SI:VSMB:1994:CPG.227.94 AI generated

Petition for bankruptcy proceedings allowed; debtor may contest insolvency but not the creditor's probable claim.

Case Number VSM sklep Cpg 227/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal in Maribor allowed the petitioners' appeal and revoked the first-instance court's decision to initiate bankruptcy proceedings. The petitioners argued that the creditor's claim was unfounded and that insolvency existed solely due to this debt, while the creditor had likely proven a matured claim through three credit agreements and an accepted bill of exchange. The court ruled that while a debtor can only contest the existence of the insolvency ground in an objection, they cannot challenge the probable validity of the creditor's claim; however, the expert opinion failed to assess insolvency if the claim were invalid, necessitating a supplementary opinion and a retrial.

Legislator headnote

AI generated

90. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog, vendar dolžnik v ugovoru lahko osporja le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings insolvency ground probable claim creditor's right debt dispute expert opinion retrial procedure

Cited Legislation

AI generated
90. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. ... z dne ... razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog. V ugovoru lahko dolžnik osporava le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev v smeri upravičenosti za vložitev predloga iz 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pač pa lahko dolžnik postavi tako trditev o predlagateljevi terjatvi v zvezi z insolventnostjo.

[OBRAZLOŽITEV]

Ustanovitelji- člani zadruge so se pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim je začet stečajni postopek. V pritožbi navajajo, da je terjatev predlagatelja HKSK n.sol.o.

neutemeljena - insolventnost pa podana le zaradi te terjatve.

Pritožba je utemeljena.

Predlagatelj je verjetno izkazal terjatev s tremi kreditnimi pogodbami, sklenjenimi s kreditojemalcem KZ K b.o. - vse tri z dne 28.10.1992. Za zavarovanje kredita je kreditojemalec izročil akceptni nalog, katerega je predlagatelj že predložil SDK in dobil plačilo 6,970.000,00 sit. Za plačilo zneska 20,242.700,00 sit iz kreditne pogodbe je predlagatelj vložil tožbo, za omenjeni znesek 6,970.000,00 sit pa je dolžnik vložil nasprotno tožbo - gospodarski spor, ki teče pri prvostopnem sodišču pod opr. št. ... še ni zaključen, kot je to razvidno iz navedenega spisa, ki ga je pritožbeno sodišče vpogledalo.

V izvedeniškem mnenju zaradi ugotavljanja insolventnosti kot stečajni razlog, je izvedenka upoštevala na pasivni strani tudi dolg po navedenih kreditnih pogodbah in ugotovila blokado žiro računa od 31.12.1992 - to je od dneva vnovčitve akceptnega naloga ter blokado žiro računa na dan 11.3.1994 za znesek 5,615.368,86 sit.

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog. V ugovoru lahko dolžnik osporava le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev v smeri upravičenosti za vložitev predloga iz 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pač pa lahko dolžnik postavi tako trditev o predlagateljevi terjatvi v zvezi z insolventnostjo. V konretnem primeru izvedenka ni podala mnenja, ali bi obstojala insolventnost tudi v primeru, da predlagateljeva terjatev ne obstoji in da je zahtevek dolžnika po nasprotni tožbi utemeljen. Zato bo morala v tej smeri svoje izvedeniško mneneje dopolniti. V primeru, da je tako, pa bo moralo prvostopno sodišče najprej razsoditi v gospodarskem sporu ..., finančni izvedenec pa podati mneneje glede na rezultate te pravde.