Appeal dismissed because debtors cannot claim delay in performance after enforcement decision becomes final.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against a final enforcement order, confirming the seizure of personal income and movable property. The debtor argued that a private agreement with the creditor to pay monthly should delay enforcement, while the creditor requested the proceedings be expedited. The court ruled that once an enforcement decision becomes final, the debtor can no longer invoke delay in performance as a ground for objection; such issues must be resolved by the creditor themselves.
Legislator headnote
AI generatedčlen 50-9 Zakona o izvršilnem postopku; When an enforcement decision becomes final, a debtor may no longer claim delay in performance as a ground for objection, as such matters fall within the creditor's discretion.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Potem, ko je sklep o izvršbi pravnomočen, ni več mogoče uveljavljati, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti (ugovorni razlog po členu 50-9 ZIP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba z rubežem osebnega dohodka ustavi in nadaljuje z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin.
Proti sklepu se pritožuje dolžnik. Prosi za odlog izvršbe, ker sta se z upnikom dogovorila, da bo dolg odplačeval mesečno. Ko bo mogoče, mu bo dolg vrnil v celoti.
Upnik je odgovoril na pritožbo, čeprav odgovor v izvršilnem postopku ni predviden, hkrati pa je predlagal utesnitev.
Pritožba ni utemeljena.
Razlogi, ki jih v pritožbi navaja dolžnik, niso upoštevni. Ti razlogi bi bili lahko razlogi za ugovor po 9.tč. 50 čl. Zakona o izvršilnem postopku, če bi se izkazali za resnične. Ko pa je sklep o izvršbi pravnomočen in ko gre le za nadaljevanje izvršbe, pa tak ugovor kot razlog za nepravilnost izpodbijanega sklepa ne pride v poštev. V tem stadiju postopka je torej to lahko le stvar samega upnika. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo torej v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba, po uradni dolžnosti pa glede bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava in ugotovilo, da kršitev ni bilo.
Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl.380 tč. 2 in čl.381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku).