Appeal dismissed because defendant admitted claim unconditionally despite claiming conditional payment intent.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court ordered the defendant to pay 700 DEM, which the appellant challenged claiming the payment was conditional on ending the dispute. The court found the appeal inadmissible because the defendant explicitly admitted the debt and the claim on the main hearing, distinguishing this from a conditional admission. Consequently, the court ruled that no procedural violation occurred and upheld the original judgment.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 3. odst. čl. 353; ZPP 368: An appeal based on a conditional admission of claim is inadmissible if the defendant explicitly admits the claim unconditionally during the main hearing, as the intent to settle does not constitute a procedural violation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba.
[JEDRO]
Ne gre za bistveno kršitev določb postopka, kajti toženec je zahtevek priznal brezpogojno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 700 DEM po tečaju, ki bo veljal na dan plačila, v roku 15 dni.
Proti sodbi se pritožuje tožena stranka in navaja, da je bil znesek 700 DEM pripravljen plačati pod pogojem, da se razprava s tem konča.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 3. odst. čl. 353 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Ko zatrjuje, da je bil pripravljen plačati pod pogojem, da se zadeva s tem konča, bi to sicer lahko pomenilo, da zatrjuje bistveno kršitev določb postopka, ko naj bi torej v resnici ne šlo za brezpogojno pripoznavo. Vendar pa je treba ugotoviti, da je toženec na glavni obravnavi dne 27.3.1992 izjavil, da tožniku res dolguje 700 DEM in da v tem delu tožbeni zahtevek izrecno pripoznava, ker želi, da se spor čim hitreje zaključi (kar pa je nekaj drugega kot trditev v pritožbi, da je bila izjava dana pogojno). Kakih drugih razlogov za nepravilnost sodbe pa ne navaja.
Pritožbo je bilo tako treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl.368. ZPP).