Appeal partially allowed; court voids default judgment regarding one plaintiff due to failure to notify defendant of name change.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep zaradi izostanka in sklep glede R.A. razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Sicer se pritožba zavrne in izpodbijana sodna odločba potrdi.

[JEDRO]

Potem ko je pooblaščenka tožeče stranke na prvem naroku za glavno obravnavo spremenila ime tožeče stranke, tožena stranka pa o tem ni bila obveščena, pravda med strankama ni začela teči in pogojev za izdajo sklepa zaradi izostanka ni bilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugotovilo, da je tožena stranka motila tožnika v mirni posesti gostinskega lokala na centralnem kopališču s tem, da je 10.1.1994 ob 10 uri izklopila elektriko, vodo in gretje v tem lokalu. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna pod pretnjo denarne kazni vzpostaviti prejšnje stanje, to je ponovno priklopiti elektriko, vodo in ogrevanje v predmetnem gostinskem lokalu in se v bodoče vzdržati takih in podobnih dejanj in ravnanj. Odločilo je, da mora tožena stranka povrniti tožnikoma pravdne stroške. Hkrati je odločilo, da mora tožena stranka v 24 urah ponovno priklopiti elektriko, vodo in ogrevanje v obravnavanem gostinskem lokalu. Prvi del sklepa predstavlja sklep zaradi izostanka, drugi del sklepa pa je odločitev o začasni odredbi.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in navaja: Tožbo sta vložila F.M. in D.A., iz sklepa pa izhaja, da naj bi bili tožeči stranki F.M. in R.A. Ni razvidno, kdaj sta se na aktivni strani zamenjala tožnica D.A. s tožnikom R.A. Sicer pa sta najemnika R.A. in F.M. imela poslovni prostor v najemu do 31.12.1993. Obveščena sta bila, da najemna pogodba ne bo podaljšana. Najemnik je bil dva meseca pred potekom pismeno opozorjen, da po 1.1.1994 ne bo mogel več uporabljati prostora, pa je kljub temu nadaljeval z delom. Vložena je bila tudi tožba za izdajo izpraznitvenega naloga in je bil nalog tudi izdan 18.1.1994. Zato bi bilo treba oba sklepa razveljaviti.

Pritožba je utemeljena, kolikor zadeva drugega tožnika R.A.

Tožbo je poleg prvega tožnika vložila D.A. Njena tožba je bila toženi stranki vročena. Potem ko tožena stranka ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo dne 2.2.1994, je pooblaščenka tožeče stranke povedala, da v resnici nastopa kot tožeča stranka R.A. O tej spremembi tožena stranka ni bila obveščena. Pravda med toženo stranko in tožečo stranko R.A. sploh ni začela teči (prim. čl. 194/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožena stranka te tožbe ni mogla obravnavati. Tako tudi pogojev za izdajo sklepa zaradi izostanka ni bilo, prav tako pa ne pogojev za izdajo sklepa o začasni odredbi.

Storjena je bila bistvena kršitev določb ZPP po čl. 354/2 ZPP, točka 6 v zvezi s točko 7. Sklep je bilo zato treba v delu, ki zadeva tožnika R.A., razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (čl. 369 ZPP v zvezi s čl. 380 tč. 3 in čl.

381 ZPP).

V zvezi s tožnikom F.M. je odločitev pravilna. Sodišče prve stopnje je glede njega pravilno izdalo sklep zaradi izostanka, prav tako pa začasno odredbo. Pogoji za izdajo sklepa zaradi izostanka so bili izpolnjeni. Na podlagi dejanskega stanja, kakršno izhaja iz tožbe, je tožbeni zahtevek utemeljen. Po določbi čl. 75 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih ima vsak posestnik stvari in pravice pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti. Po določbi čl.

78/1 istega zakona sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in na nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika. Ko pritožba govori o posebnem dogovoru glede plačila stroškov za telefon, elektriko, vodo itd., o tem, da je bil najemnik opozorjen, da po 1.1.1994 prostora ne bo mogel več uporabljati in o izdanem izpraznitvenm nalogu, hoče uveljavljati pravico do posesti. Glede na spredaj povedano pa to ni mogoče.

Po določbi čl. 442 ZPP sodišče v postopku zaradi motenja posesti lahko izda po uradni dolžnosti tudi brez zaslišanja nasprotne stranke začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se odvrne preteča nevarnost protipravne poškodbe ali prepreči nasilje ali odvrne nenadomestljiva škoda. Sodišče prve stopnje je sklep o začasni odredbi izdalo ob upoštevanju gornjega določila. Svojo odločitev je tudi utemeljilo, tako da kar zadeva prvega tožnika, pritožbeno sodišče nima pomislekov v zvezi z izdajo te začasne odredbe. Sicer pa s pravnomočnostjo sklepa ta začasna odredba tako ali tako preneha veljati.

Glede R.A. bo sodišče prve stopnje moralo izvesti postopek tako kot je zgoraj povedano, nato pa o stvari ponovno odločiti.