Supreme Court dismisses appeal; compensation debt for seized property transfers to Republic of Slovenia after new municipality established.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ob vložitvi predloga (12. 10. 1992), v času izdaje prvostopnega sklepa (7. 12. 1993) in v času, ko je bil izdan izpodbijani pravnomočni sklep drugostopnega sodišča (17. 11. 1994) nove občine kot samoupravne lokalne skupnosti še niso bile ustanovljene.

Odločitvi sodišč druge in prve stopnje, ki sta ob upoštevanju dejstva, da je zaplenjeno premoženje prevzela nasprotna udeleženka, plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje naložili v breme nasprotne udeleženke, zato materialnopravno nista bili nepravilni.

S 1.januarjem 1995 in uveljavitvijo zakona o ustanovitvi novih občin ter določitvi njihovih območij - Ur. list RS, št. 60/94, pa je nastala pravna situacija, ki jo razrešuje odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U - I - 43/96 z dne 16. 10. 1997, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 67/97. V obravnavanem primeru je namreč postopek odločanja o odškodnini zaradi zaplembe premoženja že pravnomočno končan, kar pomeni, da že obstoji tudi izvršilni naslov. Zato je v skladu z drugo alineo izreka odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U - I - 43/96 z dne 16. 10. 1997, Ur. l. RS, št. 67/97 obveznost plačila odškodnine prešla na Republiko Slovenijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora Občina Š. plačati vsakemu predlagatelju 259.461,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 1993 dalje do plačila. Višji odškodninski zahtevek (za 7.066.913,50 SIT) je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom zavrnilo pritožbe vseh predlagateljev (proti zavrnilnemu delu sklepa) in nasprotne udeleženke (proti obsodilnemu delu sklepa).

Proti pravnomočnemu obsodilnemu delu sklepa sodišča druge stopnje je nasprotna udeleženka vložila pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Premoženje je bilo predlagateljem v letu 1949 zaplenjeno v korist države in ne v korist nasprotne udeleženke, ki takrat sploh še ni obstajala. Določbo 145. člena ZIKS je mogoče uporabiti le za zaplembe, ki so bile izvedene po njegovi uveljavitvi. Dejstvo, da je bilo zaplenjeno premoženje dano v upravljanje nekemu organu pristojnemu za območje nasprotne udeleženke, ne more biti odločilno. Nasprotna udeleženka tudi ni pravna naslednica nekdanje FLRJ. To je lahko le Republika Slovenija. Reviziji naj se ugodi, sklep sodišča druge stopnje razveljavi, prve stopnje pa tako spremeni, da se zahtevek proti nasprotni udeleženki zavrne.

Revizija je bila vročena predlagateljem, ki na revizijo niso odgovorili, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen v zvezi s 400. členom zakona o pravdnem postopku - ZPP in 37. členom zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija ni utemeljena.

V drugem odstavku 145. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list SRS, št. 17/78 in kasnejši - v nadaljevanju ZIKS - je določeno, da v primerih, kadar vrnitev zaplenjenega premoženja ali posameznih njegovih delov stvarno ali pravno ni več mogoča, povrne dejansko vrednost tega premoženja po času izdaje sklepa o vrnitvi in po stanju v času zaplembe družbenopolitična skupnost, ki je premoženje prevzela.

Po izvedenem dokaznem postopku in oceni izvedenih dokazov je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno, da nasprotna udeleženka zaplenjenega premoženja ni le prevzela ampak je z njim tudi razpolagala. Gre za dejansko ugotovitev, ki je nasprotna udeleženka v revizijskem postopku ne more več izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP).

Ob vložitvi predloga (12. 10. 1992), v času izdaje prvostopnega sklepa (7. 12. 1993) in v času, ko je bil izdan izpodbijani pravnomočni sklep drugostopnega sodišča (17. 11. 1994) nove občine kot samoupravne lokalne skupnosti še niso bile ustanovljene.

Odločitvi sodišč druge in prve stopnje, ki sta ob upoštevanju dejstva, da je zaplenjeno premoženje prevzela nasprotna udeleženka, plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje naložili v breme nasprotne udeleženke, zato materialnopravno nista bili nepravilni.

S 1. januarjem 1995 in uveljavitvijo zakona o ustanovitvi novih občin ter določitvi njihovih območij - Ur. list RS, št. 60/94, pa je nastala pravna situacija, ki jo razrešuje odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U - I - 43/96 z dne 16. 10. 1997, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 67/97. V obravnavanem primeru je namreč postopek odločanja o odškodnini zaradi zaplembe premoženja že pravnomočno končan, kar pomeni, da že obstoji tudi izvršilni naslov. Zato je v skladu z drugo alineo izreka odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U - I - 43/96 z dne 16. 10. 1997, Ur. l. RS, št. 67/97 obveznost plačila odškodnine prešla na Republiko Slovenijo.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen v zvezi s 400. členom ZPP in 37.členom ZNP).