Appeal dismissed; court held no duty to list all evidence, only basis for decision, under ZPP Art. 338(4).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay damages and interest. The defendant argued that the trial court violated procedural rights by failing to list specific evidence in its reasoning, claiming the documents were never served. The court rejected this, ruling that judges are only required to cite evidence forming the basis of their decision, not every piece of evidence examined.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 338. člena ZPP; Ni dolžnost sodišča navesti vse izvedene dokaze, le tiste, na katere se opira v sodbi.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ni dolžnost pravdnega sodišča oziroma predsednika senata ali sodnika, da v obrazložitvi sodbe navede, katere dokaze je izvedlo, saj mu tega zakon ne nalaga. Kar zadeva dokaze, mora navesti le tiste, na katere opre svojo sodbo (četrti odst. 338. člena ZPP, ne pa torej vseh dokazov, ki jih je izvedlo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora toženka plačati tožeči stranki tolarsko vrednost 595,95 DEM, zamudne obresti od posameznih zneskov ter pravdne stroške. Ugotovilo je sicer, da je prišlo do napake v tožničinem knjigovodstvu, vendar je pri obeh kreditnih pogodbah navedena kot podlaga isti račun - dobavnica, ki se glasi na toženko. Čeprav toženka ni podpisala nobene izmed teh listin, to jasno kaže, da je blago prevzela in plačala 30-odstotni polog. Že ob upoštevanju pretežne realizacije te pogodbe mora toženka izpolniti svoje obveznosti. Sicer pa je s konkludentnim ravnanjem pristala na kreditno pogodbo, podpisala pa je tudi pogodbo o prodaji blaga na obročno odplačevanje.
Tožena stranka izpodbija sodbo iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da sodba ne navaja, katere dokaze je izvedlo. Tožena stranka ne pozna vsebine kreditne pogodbe in računa, ker ji nista bila vročena. Ker začasna zastopnica nima stikov s toženo stranko, ji torej z opustitvijo vročitve teh dveh listin, ki sta očitno bistvenega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odst. 354. člena ZPP.
Pritožba ni utemeljena.
Ni dolžnost pravdnega sodišča oziroma predsednika senata ali sodnika, da v obrazložitvi sodbe navede, katere dokaze je izvedlo, saj mu tega zakon ne nalaga. Kar zadeva dokaze, mora navesti le tiste, na katere opre svojo sodbo (četrti odst. 338. člena ZPP), ne pa torej vseh dokazov, ki jih je izvedlo. Ne drži tudi naslednja pritožbena trditev, da tožena stranka ne pozna vsebine kreditne pogodbe in računa, ker da ji nista bila vročena, saj je njena začasna zastopnica vpogledala obe listini, ker sicer ne bi mogla podati odgovora na tožbo v katerem ocenjuje te listine glede na njihovo vsebino in obliko in jih primerja med seboj. V zvezi s tem velja opozoriti začasno zastopnico tožene stranke na prepoved zlorabe procesnih pravic, saj zakon določa, da morajo stranke pred sodiščem govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem zakonom (9. člen ZPP), kar velja tudi za začasne zastopnike.
Očitani procesni kršitvi torej nista podani in ker tudi pritožbeno sodišče samo ni odkrilo kakšne procesne ali materialne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.