Appeal allowed; mandatory claim rejected due to lack of interest and need for ordinary suit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against the first-instance dismissal of a mandatory claim for refund of overpaid advance. The plaintiff submitted invoices and payment orders but failed to prove legal interest for a payment order, while the court correctly noted the claim resembles indemnity or restitution demands suitable only for ordinary litigation. Consequently, the first-instance decision was revoked, and the case was remitted to establish whether ordinary proceedings should be initiated under the relevant procedural code.
Legislator headnote
AI generatedčlen 446/IV ZPP; člen 449/I ZPP: A mandatory claim may be dismissed only when statutory prerequisites for a payment order and execution based on a credible document are met and the plaintiff fails to demonstrate legal interest, necessitating the court's determination of whether ordinary proceedings must be instituted instead.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. Plg 38/93-2 z dne 27.7.1993 razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Stroški pritožbe so nadaljni mandatni stroški.
[JEDRO]
Sodišče lahko po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terjatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je vložila mandatno tožbo zaradi vrnitve preveč plačanega avansa. O svojih tožbenih navedbah je predložila račun tožene stranke in virmanski nalog o plačilu avansa. Sodišče I.
stopnje je mandatno tožbo zavrglo, ker tožnica ni izkazala pravnega interesa za izdajo plačilnega naloga. Zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da predložene listine niso verodostojne listine po členu 21 ZIP in je zato predlagala izdajo plačilnega naloga.
Pritožba je utemeljena.
Pritožba sicer nima prav, ko navaja, da se lahko izda plačilni nalog na podlagi listin, ki niso verodostojne po členu 21 ZIP. Res pa je, da lahko sodišče po členu 446/IV ZPP zavrže mandatno tožbo samo takrat, ko so podane zakonske predpostavke za plačilni nalog in izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik pa ne izkaže pravnega interesa za pridobitev plačilnega naloga. Zato je potrebno tudi v tej zadevi ugotoviti, ali so podane predpostavke za mandatni postopek, saj bi ob pomanjkanju predpostavk iz I. odstavka 446. člena ZPP moralo sodišče uvesti redni pravdni postopek - člen 449/I ZPP.
Tožeča stranka navaja v mandatni tožbi, da gre za vrnitev preveč plačanega avansa - to pa je terajatev, ki jo je podobno kot odškodninske in kondikcijske zahtevke mogoče uveljavljati le z redno tožbo. Zato bo prvostopno sodišče v nadaljnem postopku moralo s sklepom iz 449. člena ZPP uvesti redni postopek s tožbo.
Pritožbeni stroški so nadaljni mandatni oz. po izdaji cit. sklepa, pravdni stroški.