Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 170/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.170.94 AI generated

Appeal dismissed; jurisdiction by assets requires actual recoverability, not just nominal shareholding.

Case Number VSL sklep II Cp 170/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision that Slovenian jurisdiction was improper. The appellant argued that the defendant's shareholding in a Slovenian company constituted sufficient assets under the Conflict of Laws Act. However, the court ruled that jurisdiction based on assets is merely 'excessive' and only applies if the plaintiff can realistically recover funds from that specific asset, which was not the case here as the shareholding belonged to the company, not the defendant personally.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav (ZMZP); Jurisdiction by assets requires actual recoverability, not merely nominal shareholding.

Keywords

AI generated
jurisdiction by assets conflict of laws ZMZP provisions excessive jurisdiction recovery of funds shareholding assets appellate review

Cited Legislation

AI generated
54. člen Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav (ZMZP)
46. člen ZMZP
50. člen ZMZP
51. člen ZMZP
52. člen ZMZP
2. tč. 380. člen ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pristojnost na temelju premoženja velja za "prekomerno." Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, če se bo iz dolžnikovega premoženja tudi dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Zato, če utemeljuje tožnik pristojnost za svoj tožbeni zahtevek le na dejstvu, da je tožena stranka soustanoviteljica d. d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je s sklepom odločilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za reševanje te pravdne zadeve in je zavrglo tožbo tožeče stranke.

Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka, s predlogom, naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

V obrazložitvi pritožbe navaja, da 54. čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZMZP) določa, da je sodišče R Slovenije pristojno v sporih o premoženjsko-pravnih zahtevkih, če ima toženec na ozemlju R Slovenije premoženje. Tožena stranka pa je soustanoviteljica S. d.d. Ljubljana. Njen ustanovitveni delež znaša 433,920.000,00 SIT in ima torej na ozemlju R Slovenije precejšnje premoženje.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za spor proti toženi stranki, ki je tuja pravna oseba in za škodo, ki je nastala v tuji državi. Zato je treba uporabiti za presojo pristojnosti sodišča R Slovenije določbe ZMZP.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da pristojnost sodišča R Slovenije ni podana po določbah 46., 50., 51. in 52. čl. ZMZP, ki določajo pristojnost v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, čemur tožnik v pritožbi niti ne oporeka. Dejstvo, da je tožena stranka soustanoviteljica S. d.d. Ljubljana, kakor poudarja pritožnik, pa ne pomeni, da je v konkretnem primeru podan kriterij pristojnosti sodišča R Slovenije po 54. čl. ZMZP. Ta člen v prvem odst. ureja pristojnost po premoženju in po tem kriteriju lahko pristojnost sodišča sicer temelji na okoliščini, da je v naši državi kakšno toženčevo premoženje. Ustanovitveni delež tožene stranke pa je del osnovne glavnice S. d.d. Ljubljana, ki pa ni stranka v konkretni pravdni zadevi in se zato tožnik ne bi mogel poplačati iz tega ustanovitvenega deleža tožene stranke.

Pristojnost na temelju premoženja se navadno utemeljuje s tem, da se tako varujejo interesi upnika, še zlasti, če ima prebivališče v državi sodišča, ker bo tako najlažje prišel do poplačila svoje terjatve. Poudariti pa je treba, da bo imel upnik korist od take pristojnosti samo takrat, kadar se bo iz dolžnikovega premoženja tudi dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Pristojnost na temelju premoženja namreč velja v teoriji za "prekomerno" in do nje so zavzele negativno stališče tudi nekatere mednarodne konvencije (Mednarodno zasebno pravo, komentar zakona, ČZ Ur. l. RS 1992, stran 98). V konkretnem primeru torej tožnik ne bi mogel priti do realizacije po sodni odločbi in se poplačati iz osnovne glavnice S.

Zaradi navedenega je sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP).