Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1632/93 ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.1632.93 AI generated

Inadmissible appeal against inheritance decision when declaration of renunciation cannot be revoked.

Case Number VSL sklep II Cp 1632/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance ruling on inheritance distribution. The appellants argued they made a declaration of renunciation in error due to lack of instruction regarding the difference between renunciation and disinheritance. The court held that such declarations are irrevocable and final, meaning claims of mistake must be addressed through a separate annulment action rather than an appeal.

Legislator headnote

AI generated

138. člen Zakona o dedovanju; Izjava o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine je nepreklicna in ne more biti predmet pritožbe, če je bila podana v zmoti, saj se lahko spremeni le z razveljavitvijo izjave.

Keywords

AI generated
irrevocable declaration renunciation of inheritance inheritance dispute mistake in declaration annulment action

Cited Legislation

AI generated
1. odst. 138. čl. Zakona o dedovanju
Izjava o odpovedi dediščine ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (1. odst. 138. čl. Zakona o dedovanju).
2. odst. 138. čl. Zakona o dedovanju
Lahko zahtevajo kvečjemu razveljavitev izjav o odpovedi dediščine, če so bile dane v zmoti, vendar ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju, marveč s tožbo (2. odst. 138. čl. Zakona o dedovanju).
2. tč. 380. čl. ZPP
Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljene pritožbe in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sklep prve stopnje.

[JEDRO]

Ker se izjava o odpovedi dediščini ne more preklicati, se v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče sklicevati na to, da je bila izjava dana v zmoti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg dediščine, kot dediče razglasilo zapustnikovo ženo L.P., zapustnikovi sestri F.M. in M.O. ter potomce zapustnikovih bratov A. in T.P. Glede na izjave o odstopu dednega deleža ter o odpovedi dediščini je ugotovilo, da dediščino dedujejo L.P. do 6/8 ter M.P. in J.P., vsak do 1/8. Zoper ta sklep se laično pritožujejo C.Š., C.J., M.O. in I.P.

Zatrjujejo, da so podali izjavo o odstopu svojega dednega deleža v zmoti, saj niso bili poučeni o razliki med odpovedjo in odstopom.

Svoje dedne deleže so namreč hoteli odstopiti zapustnikovi ženi.

Pritožbe niso utemeljene.

Izjava o odpovedi dediščine ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (1. odst. 138. čl. Zakona o dedovanju). Trditve pritožnikov, da so bili v zmoti, so torej v tej fazi postopka neupoštevne. Stanje, nastalo z izjavo, je dokončno, gre torej za definitivno pridobitev ali izgubo dediščine. Izjava se lahko spremeni samo v primeru, če se bistveno spremenijo okoliščine in če se vsi prizadeti s tem strinjajo. Tega pa pritožniki ne zatrjujejo. Lahko zahtevajo kvečjemu razveljavitev izjav o odpovedi dediščine, če so bile dane v zmoti, vendar ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju, marveč s tožbo (2. odst. 138. čl. Zakona o dedovanju). Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljene pritožbe in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP).