Appeal allowed; partial rejection of interim order due to unproven separability of debt portion.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance decision, remanding the case for a new proceeding. The lower court had rejected the creditor's request for an interim order to secure a monetary claim based on a notarial deed, finding the claim unproven in its entirety. The court ruled that because the creditor failed to demonstrate the probability of the existence of a separable part of the claim, the request could not be fully rejected, necessitating a remand to determine the specific scope of the provable debt.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri izvrševalnih dejanjih (ZIP); Zakon o postopku pri pravnih sporih (ZPP): Where a creditor requests an interim order to secure a monetary claim but fails to prove the probability of the existence of a separable portion of the debt, the request cannot be fully rejected and must be remanded to determine the provable scope.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Samo zato, ker ni izkazana verjetnost obstoja dela terjatve, ki se ga da ločiti od celote, predloga za začasno odredbo ni mogoče v celoti zavrniti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje njegove denarne terjatve, za katero je upnik hkrati tudi predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine. Menilo je, da upnik ni izkazal za verjeten obstoj terjatve v celotni višini.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP in predlagal njegovo spremembo. Navedel je, da s predloženimi listinami izkazan obstoj terjatve v celotni višini.
Pritožba je utemeljena.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (5. odstavek na 2. strani) sledi, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnikov obrestni zahtevek ne izhaja iz listin v spisu. Kljub temu je sodišče zavrnilo predlog za začasno odredbo tudi v delu, s katerim je upnik zahteval zavarovanje svoje glavne terjatve. Iz tega razloga napadeni sklep ni pravilen in ga je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (njegova sprememba že zato ni mogoča, ker bi bil dolžniku tako onemogočen ugovorni postopek).
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po natančni proučitvi že predloženih in morda še novih dokazil ugotoviti, ali je verjetnost obstoja upnikove terjatve res izkazana (zlasti ali je upnik glede na dejansko situacijo to tudi po materialnem pravu) in v kakšnem obsegu.
Če bo ugotovilo, da je verjetno izkazan samo obstoj dela terjatve (na primer samo za glavnico, ne pa tudi za obresti, za katere zahtevek tudi po popravi izvršilnega predloga ni pravilno oblikovan glede na to, da gre za terjatev z devizno klavzulo), bo začasno odredbo izdalo samo za zavarovanje tega dela terjatve, v presežku pa jo bo zavrnilo.
Samo zato, ker ni izkazana verjetnost obstoja dela terjatve, ki se ga da ločiti od celote, predloga za začasno odredbo ni mogoče v celoti zavrniti.