Court invalidates insurance clause excluding liability for alcohol-induced accidents, allowing appeal and remand for causation analysis.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appellant's protest, vacated the first-instance judgment, and remanded the case for a new trial. The first instance had rejected the claim for insurance compensation because the appellant was intoxicated with 2.8 promil of alcohol, citing an insurance clause that excludes liability for accidents caused by alcohol. The court found this clause unconstitutional as it prohibited challenging the causal link between intoxication and the accident, violating mandatory laws and moral principles. Consequently, the court ordered the lower court to determine whether the accident resulted from intoxication or an independent event, allowing compensation only if no causal link exists.
Legislator headnote
AI generated10. točka 1. odstavka 9. člena Zavarovalnih pogojev; The insurance clause excluding liability for accidents caused by alcohol is unconstitutional and must be interpreted to allow the insured to challenge the presumed causal link between intoxication and the accident.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
[JEDRO]
Določilo splošnih pogojev, ki ne dopušča izpodbijanja vzročne zveze med vinjenostjo in nezgodo, je v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi oz. moralnimi načeli, torej je nično.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 11.992,98 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prav tako je zavrnilo zahtevek za plačilo stroškov. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.435,30 EUR.
Zoper sodbo se je v roku, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, pritožil tožnik. Navaja, da je prvo sodišče napačno zaključilo, da je v obravnavanem primeru izključeno zavarovalno jamstvo tožene stranke (10. točki 1. odstavka 9. člena Zavarovalnih pogojev). Po tej določbi je izključeno zavarovanje kadar pride do nezgode zaradi delovanja alkohola pri zavarovancu, kar v danem primeru ni bilo. Kadar kljub delavčevi alkoholiziranosti ni vzročne zveze med delovanjem alkohola in vzrokom za poškodbo, torej ko gre za nenaden nepredviden in od zavarovančeve volje neodvisen dogodek je vzročna zveza med alkoholiziranostjo in posledico pretrgana. Do poškodbe tožnika ni prišlo zaradi njegovega nepravilnega dela na delovnem mestu, kamor je bil razporejen, torej ni bilo vzročne zveze med njegovim nepravilnim delom in nastalo nezgodo, temveč je do nezgode prišlo neodvisno od njegove volje. Pritožnik je že na zadnji glavni obravnavi povedal, da se ne strinja z materialnopravnim stališčem v sodbi Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 1584/2005. Sodišče je tu upoštevalo le določila 10. točke 1. odstavka 9. člena Pogojev, ni pa te določbe presojalo v povezavi s 1. odstavkom 5. člena Pogojev. Zato ni pravilno stališče prvega sodišča, da v primeru koncentracije alkohola v krvi, kot ga ji imel tožnik, ni potrebno dokazovati vzročne zveze med delovanjem alkohola in nastalo nezgodo. Sodišče bi moralo izvesti celotni dokazni postopek v zvezi s temeljem odgovornosti za nastali škodni dogodek in ugotavljati vzročno zvezo med delovanjem alkohola in nastalo posledico. Od ugotovitve tega je dejansko odvisno ali je do nezgode prišlo brez ali s soprispevkom tožnika. Vselej pa je zavarovanec upravičen do tistega dela zavarovalnine, v katerem delu ni prispeval k nastanku nezgode. V konkretnem primeru se pokaže, da tožnik ni imel prav nobenega vpliva na to, da se je stena jarka, ki ni bila ustrezno zavarovana s strani njegovega delodajalca, utrgala in ga zasula. Sodišče bi zato moralo ugotavljati vzročno zvezo med delovanjem alkohola in nezgodo. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in jo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.
Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Zavrača pritožbene navedbe, meni da je napačno in zmotno prepričanje tožnika, da bi bilo potrebno ugotavljati vzročno zvezo, saj je pri tako visoki stopnji alkoholiziranosti vzročna zveza predpostavljena, ekskulpacijskih razlogov pa ni. Upoštevati je potrebno, da se tožnik ni zavedal kaj počne in ni bil sposoben za normalno delo. V takem stanju sploh ne bi smel delati. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Prvo sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo zavarovalnine zaradi nezgode, ki se mu je pripetila dne 2.12.2005 iz razloga, ker je bil tožnik v času nezgode pod vplivom alkohola in sicer je imel v krvi 2,8 promila alkohola. Zavarovalni pogoji PG-NE/00-1, ki so so sestavni del zavarovalne pogodbe namreč določajo (10. točka 1. odstavka 9. člena), da so izključene vse obveznosti zavarovalnice za nezgodo, ki nastane zaradi delovanja alkohola, mamil... Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, mamil ... na zavarovanca, če je kot voznik imel več kot 0,5 promila alkohola, ali več kot 1 promil alkohola ob drugih nezgodah. V konkretnem primeru gre za drugo nezgodo. Iz same dikcije zgoraj navedenega določila zavarovalnih pogojev ni povsem jasno, ali gre za domnevo ali fikcijo. Po mnenju pritožbenega sodišča je določilo v primeru, da ne dopušča izpodbijanja vzročne zveze med vinjenostjo in nezgodo v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi oz. moralnimi načeli, torej nično. Zaradi tega je potrebno to določilo razlagati tako, da dopušča možnost izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca. Seveda pa je dokazno breme na strani tožnika.
V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče, tako kot pravilno ugotavlja tudi pritožnik, najprej ugotoviti, ali je do nezgode prišlo v posledici tožnikove alkoholiziranosti ali neodvisno od tega (torej bi do nezgode prišlo tudi v primeru, da bi bil tožnik popolnoma trezen), ali je alkoholiziranost le delno prispevala k nezgodi. Potem ko bo sodišče odgovorilo na to vprašanje, pa bo lahko odločilo tudi o višini zahtevka, seveda le v primeru, če bo ugotovilo, da med nezgodo in tožnikovo alkoholiziranostjo ni vzročne zveze.
Odločitev o stroških temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.