Inheritance court dismisses appeal regarding denationalized property rent claims handled by a special guardian. The court ruled that rent claims must be litigated separately. The court rejected the appeal because the first-instance court correctly identified that rent claims from denationalized property managed by a special guardian must be resolved in a separate lawsuit, not within the inheritance proceeding. The court held that while the inheritance court correctly determined the scope of the estate, the claim for rent collected by the special guardian falls outside the inheritance proceeding and must be pursued in civil court under the Law on Special Guardianship. The court dismissed the appeal because the first-instance court properly applied the law, and the claim for rent is not part of the inheritance estate but a separate legal relationship requiring a distinct lawsuit. The court rejected the appeal because the claim for rent is not part of the inheritance estate but a separate legal relationship requiring a distinct lawsuit. The court rejected the appeal because the claim for rent is not part of the inheritance estate but a separate legal relationship requiring a distinct lawsuit.

Pritožba A. B. se zavrže.

Pritožba A.Č. in M.Č. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Denacionalizirano premoženje se z odločbo o denacionalizaciji da v začasno upravljanje skrbnika za posebne primere, če je upravičenec, na ime katerega se odločba o denacionalizaciji glasi, umrl.

Pravice in dolžnosti skrbnika določa ZZZDR in zahtevki iz tega razmerja, med njimi tudi zahtevek za izplačilo prejetih najemnin, se rešujejo v pravdi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju v točki A izreka ugotovilo, katero nepremično premoženje do trenutka izdaje sklepa sodi v zapuščino. Nadalje je ugotovilo, da odbitkov od zapuščine ni, da dedni dogovor sklenjen 25.5.2006 ne ostane v veljavi, ker se z njim niso strinjali vsi dediči, da morajo glede najemnin za nepremičnine, ki jih je skrbnik oddajal in so dejansko bile last zapustnice, zainteresirani dediči svoje zahtevke uveljavljati v pravdi ter da po zapustnici ni oporoke in je do dedovanja na podlagi zakona upravičenih 17 dedičev, med njimi tudi vsi trije pritožniki. V točki B je za dediče vsakega do 1/20 celotne zapuščine med drugim razglasilo vnuke zapustnice B.O., A.B., T.C.B. in P.C.B..

Zoper sklep se je pravočasno laično iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dedič A. B. in navajal, da je sodišče napačno določilo dedne deleže in stopnje sorodstva med dediči in zapustnico. Pritožnik je vnuk zapustnice, dediči T. in P.C.B. ter B.O. pa so njeni pravnuki. T. in P.C.B. sta sinova njegovega pokojnega brata At. B. in bi oba skupaj morala dedovati enak delež kot pritožnik in B.O., ki je sin pritožnikove sestre C.O.. S sklepom, ki vsem štirim določa enak dedni delež, sta pritožnik in B.O. neposredno oškodovana.

Zoper sklep sta se po pooblaščencu pravočasno pritožila tudi A. in M.Č. in predlagala, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje. Opozarjata, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejanski obseg zapuščine, saj ni upoštevalo pravnomočne in izvršljive odločbe Republike Slovenije Upravne enote Ljubljana, št. 321-141/92-98 z dne 29.11.2007, iz katere sledi, da je bilo pokojni I.Č. vrnjeno tudi nepremično premoženje parc. št. 688/4 vl. št. 1078 k.o..... Poleg tega vztrajata, da v zapuščinsko maso sodijo tudi najemnine in obresti od najemnin za nepremičnine, ki so bile vrnjene pokojnici in jih je skrbnik oddajal. Sodišče je ugotovilo, da so bile last zapustnice, zato bi moralo odločiti tudi glede tega dela premoženja.

Pritožba A.B. je nedovoljena, pritožba A. in M.Č. se v enem delu šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, v drugem delu pa je neutemeljena.

Izpodbijani sklep o dedovanju je bil po predlogu dediča B.O. s popravnim sklepom z dne 21.8.2008 v proglasitvenem delu popravljen tako, da je za dediče proglasil zap. vnuka A.B. in zap. pravnuka B.O., vsakega do 1/15 celotne zapuščine, ter zap. pravnuka P.C.B. in zap. pravnuka T.C.B., vsakega do 1/30 celotne zapuščine. Sodišče je razmerja med zapustnico in dediči ter njihove dedne deleže ugotovilo na novo in ker se zoper popravni sklep ni nihče pritožil, je odločitev dne 24.10.2008 postala pravnomočna. S popravnim sklepom je bil sklep o dedovanju spremenjen v tistem delu, ki ga je grajal pritožnik A.B.. Ker je bil spremenjen v smislu njegovih pritožbenih navedb, A.B. za pritožbo nima več pravnega interesa, zato jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo v skladu z določbo 1. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 4. odst. 343. člena ZPP in s 163. členom Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami, v nadaljevanju ZD).

Sodišče mora v zapuščinskem postopku pravilno ugotoviti, katero premoženje sodi v zapuščino, na podlagi dokazov, ki jih predložijo stranke, in dokazov, ki jih je priskrbelo samo (162. člen v zvezi s 1. odst. 167. člena ZD). Pritožba izpodbija sklep o dedovanju, ker z njim ni bilo odločeno o dedovanju nepremičnine parc. št. 688/4 v zk. vl. 1087 k.o...., ki je bila zapustnici vrnjena z odločbo o denacionalizaciji z dne 29.11.2007 (ki je postala pravnomočna dne 12.1.2008) in je dne 8.5.2008, ko je sodišče sprejelo izpodbijani sklep, spadala v zapuščino. Dokaz o obstoju tega premoženja je bil sodišču predložen šele s pritožbo dne 5.8.2008. Ker je dolžnost sodišča, da v zapuščinskem postopku ugotovi pravilen obseg zapuščine, z izpodbijanem sklepu pa ni bilo odločeno o vseh delih premoženja, ki so tisti trenutek spadali v zapuščino, se ob uporabi določb ZPP, na katero napotuje 163. člen ZD, šteje, da sklep ni popoln in ga je treba dopolniti. Pritožba A. in M.Č. se v delu, ki se nanaša na premoženje zapustnice, ki ji je bilo vrnjeno z odločbo Republike Slovenije Upravne enote Ljubljana št. 321-141/92-98 z dne 29.11.2007, šteje za predlog stranke, naj se izda dopolnilni sklep v skladu z določbo 3. odst. 327.člena ZPP v povezavi s 332. členom ZPP in 163. členom ZD.

Zakon o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/1991 s spremembami, v nadaljevanju ZDen) določa, da se glede denacionaliziranega premoženja opravi nov zapuščinski postopek, če je bil zapuščinski postopek po denacionalizacijskem upravičencu že pravnomočno končan in v njem ni bilo odločeno tudi o dedovanju premoženja, ki mu pripade po odločbi o denacionalizaciji (74. člen ZDen). Pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem novem zapuščinskem postopku, za katerega kot lex specialis poleg ZD veljajo določbe ZDen, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (2. odst. 78. člena ZDen). Denacionalizirano premoženje se z odločbo o denacionalizaciji da v začasno upravljanje skrbnika za posebne primere, če je upravičenec, na ime katerega se odločba o denacionalizaciji glasi, umrl (3. odst. 67. člena ZDen). Pravno naziranje pritožnikov A. in M.Č., da najemnine, ki jih je skrbnik zaračunaval od nepremičnin, ki so bile v postopku denacionalizacije vrnjene zapustnici, in obresti od njih sodijo v zapuščinsko maso, je zmotno. Denacionalizirano premoženje je s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prešlo na dediče denacionalizacijske upravičenke, zapustnice I.Č., in z njim je za vse dediče upravljal skrbnik za poseben primer, ki ga je za vsak del denacionaliziranega premoženja s samo odločbo o denacionalizaciji določil upravni organ po določbah 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami, v nadaljevanju ZZZDR) v zvezi s 67. členom ZDen. Pravice in dolžnosti skrbnika določa ZZZDR in zahtevki iz tega razmerja, med njimi tudi zahtevek za izplačilo prejetih najemnin, se rešujejo v pravdi, na katero je zainteresirane dediče pravilno napotilo sodišče prve stopnje.

Ker v pritožbi uveljavljeni in uradoma upoštevani pritožbeni razlogi niso podani, je bilo pritožbo v tem delu potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Stroške postopka vsaka stranka trpi sama (1. odst. 174. člena ZD).