Appeal allowed; first instance court erred in dismissing claim for unclear building description.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and vacated the first-instance judgment, ordering the case to be remanded for further proceedings. The plaintiff argued that their request to demolish specific parts of a building was clearly defined by parcel number and location details, despite the lower court's finding of uncertainty regarding the number of objects. The court ruled that the request met the necessary standard of clarity under the Code of Civil Procedure, as the description sufficiently identified the target property and obligations without requiring specific measurements. Consequently, the first-instance dismissal was overturned as a significant procedural violation.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339. odst. 1; 108. odst. 5; 180. člen: A claim is sufficiently defined if it clearly identifies the subject matter and the legal obligation, even if the object comprises multiple connected spaces or lacks precise measurements.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
[JEDRO]
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ocenilo, da je dovolj določen tožbeni zahtevek, ki vsebuje opis oz. njegovih sestavnih delov, parcelno številko, na kateri objekt leži ter celo opis dela parcele (južna stran), na katerem se objekt nahaja, pri čemer je kot nepomembno izpostavilo okoliščino, ali gre dejansko za en ali za dva objekta, ter dejstvo, da sicer v tožbenem zahtevku niso navedene izmere objekta.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma zavrglo tožbo in naložilo tožeči stranki, da plača toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 792,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper navedena sklepa vlaga pritožbi tožeča stranka.
V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. Poudarja, da je njen zahtevek več kot jasno določen. Sprašuje se, zakaj sodišče prve stopnje zaključuje, da gre za dva objekta, ko pa gre za en sam objekt, ki ima v pritličju garažo in drvarnico, v nadstropju pa verjetno stanovanjske prostore. Če bi sodišče opravilo vsaj zaslišanje strank in vpogledalo listine v sodnem spisu, bi ugotovilo, da je zahtevek jasen in da ga ni mogoče drugače postaviti. Nenazadnje ima stranka tudi pravico, da uskladi zahtevek z v postopku pridobljenim izvedenskim mnenjem. Tožena stranka ima samo eno drvarnico in garažo in eno prvo nadstropje na objektu, ki leži na parceli štev. 57/1 na južni strani. Sodba je v celoti izvršljiva. Iz odločbe MOP je razvidno, da je objekt tožene stranke zgrajen nelegalno in je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno oz. odpravljeno. Tudi iz te odločbe je razvidno, da se objekt nanaša na stavbo s prizidkom na parc. štev. 57/1. Kršena so določila ZPP, saj je sodišče dolžno obravnavati tožbo, ki ima vse predpisane sestavine. Zahtevek je jasen, opisan, izvršljiv in vsakomur razumljiv.
V pritožbi zoper sklep o stroških poudarja, da je prejela le toženkin predlog za povrnitev pravdnih stroškov, iz katerega ni razvidno, katero povrnitev pravdnih stroškov zahteva tožena stranka, niti da je priložen stroškovnik. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Tožena stranka tudi ni upravičena do 100 točk za zastopanje dne 13.10.2008. Ni kriva tožeča stranka, da navedene obravnave ni bilo. ZPP jasno določa, da sodišče upošteva le tiste stroške, ki so potrebni za pravdo. Prihod na sodišče, ko ni bilo sodnice, ni potreben strošek. Iz sklepa tudi ni jasno, kdaj prične teči rok za zamudne obresti.
Pritožbi sta utemeljeni.
Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila pristojnost za odločanje v tej zadevi s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. štev. Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009 prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.
Tožeča stranka je nazadnje na podlagi poziva sodišča prve stopnje, da popravi tožbeni zahtevek, postavila naslednji tožbeni zahtevek. "Tožena stranka je dolžna porušiti drvarnico in garažo, ter celotno prvo nadstropje z ostrešjem in vgrajenimi okni na objektu, ki leži na parc. št. 57/1 k.o. R. S. skupaj s teraso, ki sega proti parceli št. 59/1 k.o. R. S., torej na južni strani parc. št. 57/1 k.o. R. S. in vzpostaviti prvotno stanje, to je postaviti leseno drvarnico v izmeri 3,5 m x 5 m in jo pokriti z valovito strešno kritino, vse v roku 15 dni, sicer bo tožeča stranka opravila ta dela na račun tožene stranke".
Ta zahtevek je sodišče prve stopnje ocenjevalo v okviru predhodnega preizkusa tožbe ter ugotovilo, da zahtevek ni določen, ker naj se iz njega ne bi dalo razbrati, za kateri objekt gre, upoštevaje, da gre za dva poimenovana objekta. Po mnenju prvostopnega sodišča bi morali biti objekti poimenovani ali ustrezno označeni ter bi morala biti navedena in določno opredeljena njihova lega, prav tako bi moral zahtevek vsebovati tudi ostale dimenzije in kraj njihove postavitve. Takšne ugotovitve prvostopnega sodišča pa so v direktnem nasprotju z vsebino tožbenega zahtevka, pa tudi samo trditveno podlago tožbe in priloženimi listinskimi dokazi, iz katerih je kot na dlani razvidno, da gre za dovolj določno opisan objekt, ki ga predstavlja sicer več posameznih prostorov oziroma delov stavbe, različnih po njihovi namembnosti, vendar povezanih v medsebojno povezan gradbeni sklop, ki tako tvori en, sicer kompleksen in razgiban gradbeni objekt, ki leži na parceli štev. 57/1 k.o.
R. S.. Pa tudi če bi bi šlo za dva ločena objekta, zahtevek še vedno ne bi bil nedoločen, saj opis prostorov (garaža, drvarnica, prvo nadstropje z ostrešjem in vgrajenimi okni in s teraso) in opis lege (na navedeni parceli na južni strani) v zadostni meri identificirata sporni(a) objekt(a), še posebej upoštevaje, da iz podatkov spisa niti ne izhaja, da naj bi na tej parceli stal še kakšen drug objekt mimo opisanega v tožbenem zahtevku. Ob takšnem opisu objekta za njegovo identifikacijo tudi ni bilo potrebno navajati izmer. Tožbeni zahtevek torej dosega potreben procesni standard določnosti (iz njega je razpoznavno, kakšno pravno varstvo tožnik želi in v kakšnem obsegu, jasno je tudi razvidna obveznost, ki jo je potrebno izvršiti).
Nasprotna ugotovitev prvostopnega sodišča pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo petega odstavka 108. člena in 180. členom ZPP. Prvostopno sodišče je nepravilno zavrglo tožbo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Ob povedanem je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek meritorno obravnavati (prvi odstavek 354. člena ZPP).
Izpodbijani sklep o stroških postopka je posledica odločitve o zavrženju tožbe. Zato je razveljavitev tudi tega sklepa posledica razveljavitve sklepa o zavrženju tožbe.