Appeal dismissed: bankruptcy proceedings exclude parallel enforcement actions; creditors must file claims via bankruptcy declaration, not separate lawsuits.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stečajni postopek dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. V stečajnem postopku se zato ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki, ki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika lahko tak zahtevek uveljavljajo samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL, ne pa z vložitvijo tožbe. Ker v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice (pravice uporabe) na zemljišču in da ji mora tožena stranka izstaviti zemljiškoknjižno listino, s katero bo tožnica v zemljiški knjigi vpisala lastninsko pravico. Istočasno je tožeča stranka predlagala začasno odredbo za zavarovanje opisanega tožbenega zahtevka, v primeru zavrnitve začasne odredbe pa zaznambo spora. Zoper sklep, s katerim je prvostopno sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe in zavrnilo zaznambo spora v zemljiški knjigi, se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da gre za spor iz ekonomskih razmerij, saj vložena tožba ne uveljavlja terjatve, ki bi nastala iz poslovanja s toženo stranko. Napačna je tudi zavrnitev zaznambe spora.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo predlog za začasno odredbo ter se je v obrazložitvi sklepa pravilno sklicevalo na določilo člena 99 zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Zato se pritožbeno sodišče sklicuje na to obrazložitev in še dodaja: Tožeča stranka ima napačne predstave o vlogi in funkciji stečajnega postopka. Le-ta dokončno uredi vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, saj ob zaključku postopka tak dolžnik preneha obstojati. Zato se v tem postopku ugotavljajo vse terjatve - ne samo tiste iz blagovnih razmerij. Izločitveni upniki v stečajnem postopku zatrjujejo, da določen del premoženja ne spada v stečajno maso, ker je last izločitvenega upnika. Ta zahtevek se lahko uveljavlja samo s prijavo iz 121. člena ZPPSL. Torej bi tožnica morala vložiti prijavo v stečajnem postopku, ne pa vložiti tožbe.

Šele v primeru, da bi stečajni upravitelj prerekal terjatev izločitvenega upnika, bi lahko vložila ugotovitveno tožbo.

Ker torej v času, ko zoper toženo stranko teče stečajni postopek, ni dovoljena tožba z dajatvenim zahtevkom, tudi ni mogoče izdati začasne odredbe, ki bi zavarovala zahtevek iz take tožbe. Zaradi zgoraj opisane koncentracije sodnega urejanja vseh dolžnikovih pravnih razmerij v stečajnem postopku, tudi niso dovoljeni paralelni pravdni in izvršilni postopki ter postopki zavarovanja. Taki postopki so dopustni samo po sklepu stečajnega senata kot je to določeno v členih 117/IV in 127/I ZPPSL. Zato se je prvostopno sodišče utemeljeno sklicevalo na določilo I. odstavka 99 člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.SFRJ št. 84/89), ki se je po členu 4 Ustavnega zakona za izvedbo ...(Ur l. RS št. 1/91-I) uporabljal do 31.12 1993. Pritožba je neutemeljena tudi v zvezi z zavrnitvijo zaznambe spora in ne more spremeniti pravilnega pravnega stališča izpodbijanega sklepa, ki se sklicuje na pravna pravila biv. zakona o zemljiških knjigah.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.