Appeal dismissed: Section 47 ZIP applies only to official officers, not judges, and tax claims are inadmissible.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlog za odpravo nepravilnosti v smislu 47. čl. ZIP se lahko nanaša le na dejanja, ki jih opravi uradna oseba, ne pa na tista, ki jih opravi sodnik. V postopku po čl. 47. ZIP ni mogoče postavljati dajatvenih zahtevkov.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 20.7.1993 in razširitev predloga z dne 20.9.1993, s katerima je dolžnik predlagal izdajo sklepa v smislu 47. čl. ZIP.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP. Navaja, da je dolžnik imel, predno je stekel postopek zaradi motenja posesti, ključ od spornega stanovanja in bi ga moral imeti tudi še sedaj, saj mu sklep zaradi motenja posesti ne prepoveduje soposesti ključa. Sodišče bi torej moralo opraviti izvršbo le v mejah sklepa, ne pa v večjem obsegu, ker pa je to storilo, je postopalo v nasprotju z 42. čl. ZIP. Sicer pa dolžnik v pritožbi navaja, da ima interes in potrebo za posest ključa, saj sicer ne more nadzirati stanovanja. V stanovanju pa ima tudi svoje stvari, do katerih ne more. Nepravilnost pri opravljanju izvršbe pa je posledica napačnega ravnanja sodišča, ki je opravilo deložacijo dne 1.7.1993 v odsotnosti dolžnika. Dolžnik vabila na narok ni prejel in meni, da za tako postopanje ni bilo zakonite podlage.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršilnem postopku v prvem odst. 47. čl. pravi, da stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je uradna oseba storila pri opravljanju izvršbe. Zakon torej govori o nepravilnostih, ki jih stori uradna oseba. Kot pa je razvidno iz sporočila z dne 1.7.1993 (dan oprave izvršbe) pa je izvršbo opravil sodnik in ne uradna oseba. Določba 47. čl., na katero se dolžnik v svojem predlogu in razširitvi predloga sklicuje, torej ne velja za primer, ko izvršbo opravi sodnik. Končno pa je pri tem treba reči še to, da motenjski sklep, na katerega se dolžnik sklicuje, v dajatvenem delu izrecno določa, da je dolžnik S.M. dolžan odpreti vhodna vrata, da se je dolžan izseliti iz stanovanja in ključe od vhodnih vrat izročiti F.M. V izreku sklepa torej ni rečeno, da mu je kdorkoli dolžan izročiti ključ vhodnih vrat stanovanja. Če je bilo v obrazložitvi enega ali drugega sklepa rečeno, da je bil dolžnik posestnik ključa, je bilo to očitno rečeno samo zato, da je bilo pojasnjeno, da ni bil dejanski posestnik oziroma soposestnik stanovanja. Dolžnik v okviru postopka po 47. čl.

ZIP torej ne more postavljati nekih dajatvenih zahtevkov, ampak lahko predlaga, da se odpravijo nepravilnosti, ki jih zagreši uradna oseba pri opravljanju izvršbe. Za tak postopek pa v tem primeru ne gre, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in jo je pritožbeno sodišče kot tako tudi potrdilo, pritožbo pa zavrnilo kot neutemeljeno.