Appeal rejected because the appellate court's decision to remand the case did not legally conclude the proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the defendant's appeal against the appellate court's decision to remand the case for a new trial. The defendant argued the appeal court ignored their submissions and misapplied substantive law, but the court noted that the appellate ruling did not legally conclude the proceedings since it sent the matter back to the first instance. Consequently, the court held that an appeal is only permissible against final, legally binding decisions, rendering this appeal inadmissible under the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 400(1) of the Civil Procedure Act; An appeal is inadmissible against an appellate court's decision to remand a case for a new trial because such a decision does not legally conclude the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Po izrečni določbi prvega odstavka 400. člena ZPP lahko stranka vloži revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z revizijsko izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje pa postopek ni bil končan, saj je pritožbeno sodišče po ugoditvi pritožbi in razveljavitvi izpodbijane sodbe vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo sojenje.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku sklep o izvršbi z dne 9.6.1994 pod opr. št. II IVL 1507/94 v delu, v katerem je tožencu naloženo plačilo 385.575,50 SIT s pp razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo, s sklepom razveljavilo sodbo prve stopnje in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje.
Toženec v pravočasni reviziji sodišču druge stopnje očita, da ni upoštevalo njegovih navedb v odgovoru na pritožbo, smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in potrditev sodbe prve stopnje. Svojo laično vlogo je toženec označil kot revizijo in napačno tudi kot zahtevo za varstvo zakonitosti, saj slednjega izrednega pravnega sredstva sam ne more vložiti.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člen ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Po izrečni določbi prvega odstavka 400. člena ZPP lahko stranka vloži revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z revizijsko izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje pa postopek ni bil končan, saj je pritožbeno sodišče po ugoditvi pritožbi in razveljavitvi izpodbijane sodbe vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo sojenje.
Zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe 392. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrglo.