Inheritance law: Appeal dismissed because statutory grounds for increased share require only the heir's lack of means, not the spouse's wealth.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Razlog za zvišanje dednega deleža po 2. odst. 13. člena ZD je izključno dejstvo, da dedič prvega dednega reda, ki zvišanje deleža zahteva, nima potrebnih sredstev za življenje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sklepom o dedovanju pod I. točko izreka s sklepom kot neutemeljenega zavrnilo zahtevek zapustnikovih vnukinj, dedinj U in I.I. za povečanje njunega dednega deleža napram zapustnikovi vdovi, dedinji M.I. Pod II. točko izreka je na podlagi zakonitega dedovanja razglasilo kot dedinje vdovo M.I. in vnukinji U. in I. I ter pod III. točko izreka dovolilo, da se pri nepremičninah zapustnika v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti na ime dedinj vpiše lastninska pravica po sklepu o dedovanju in da banka Z. d.d. izplača denarna sredstva dedinjam skladno sklepu o dedovanju.

Zoper sklep o dedovanju sta se v roku pritožila dedinji U. in I. I., ki predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, ali pa jo spremeni tako, da v celoti ugodi pritožnicama za povečanje njunega dednega deleža napram zapustnikovi vdovi. Navajata, da že iz listin v spisu izhaja, da je zapustnikova vdova v celoti materialno preskrbljena, saj živi v domu starejših občanov in ji po plačilu vseh storitev in stroškov ostane še 208,00 EUR na mesec samo za priboljške. Pri tem je sodišče spregledalo tudi "darilo" zapustnika svoji sestri A.I. z dne 1.9.2006 v višini 53.830,75 EUR, s katerim naj bi A. skrbela samo za dodatne "priboljške" zapustnikovi vdovi. Prav ta "priboljšek" je tudi razlog, da pritožnici zahtevata povečanje svojega dednega deleža na račun vdove zapustnika. Iz listinske dokumentacije tudi izhaja, da sta pritožnici materialno nepreskrbljeni, saj se obe še šolata in sta zato brez poklica oziroma sta nezaposleni. Ni res, da bi imele vse dedinje skoraj enake finančne zmožnosti za življenje. Vsaka od pritožnic namreč prejema le 230,00 EUR na mesec, brez upoštevanja prispevka njune matere za njuno preživljanje. Mati pa ima mesečno le neto plačo v višini 660,00 EUR. Pritožnici torej prejemata vsaka po enkrat manj mesečnih prihodkov kot vdova zapustnika. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo zahtevek pritožnic po povišanju njunih dednih deležev, je nepravilen tudi preostali sklep o dedovanju in ga je zato potrebno razveljaviti.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je potrebno opozoriti, da je razlog za zvišanje dednega deleža po 2. odst. 13. člena Zakona o dedovanju (ZD), kot ga uveljavljata pritožnici, izključno dejstvo, da dedič prvega dednega reda, ki zvišanje deleža zahteva, nima potrebnih sredstev za življenje. Torej so vse primerjave prihodkov dedičev in zapustnikovega zakonca irelevantne in za odločitev o utemeljenosti zahteve po 2. odst. 13. člena ZD neupoštevne.

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani odločbi, da pritožnici nista brez potrebnih sredstev za življenje, za materialnopravno pravilnega. Razlogom sodišče prve stopnje, s katerimi se ugotavlja višina njunih sredstev za življenje, je potrebno dodati le, da je med ta sredstva šteti tudi premoženje, ki sta ga pritožnici podedovali v tem zapuščinskem postopku. To premoženje ni zanemarljivo oziroma je kar precejšnje, saj je sestavljeno iz več nepremičnin. Ob upoštevanju pokojnine po očetu, otroškega dodatka zanju in tu podedovanega premoženja imata pritožnici nedvomno dovolj sredstev za primerno življenje. V primeru potrebe namreč obstaja tudi možnost prodaje podedovanih nepremičnin.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).