Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1048/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.1048.2009 AI generated

Court rejects appeal arguing that a pending seizure request negates the need for a provisional order.

Case Number VSL sklep II Cp 1048/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal filed by a third-party defendant against a first-instance ruling that rejected an objection to a provisional order. The appellant argued that since a request for seizure was already pending, the condition of danger required for a provisional order was not met, and that the creditor's interest should be protected by preserving the property rather than seizing it. The court held that the existence of a seizure request does not preclude granting a provisional order because the applicant must still prove a probable claim and ownership, which heavily favors the applicant in balancing the interests.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku; Zakon o izvršilnem postopku: The existence of a pending request for seizure does not negate the interest in granting a provisional order, as the applicant must still demonstrate a probable claim and ownership to satisfy the proportionality requirement.

Keywords

AI generated
provisional order seizure request danger condition proportionality principle probable claim ownership verification third party objection

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Četudi ima tožnik možnost predlagati zaznambo spora, mu ni mogoče odreči interesa za začasno odredbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je po tem, ko je bila izdana začasna odredba, s sklepom zavrnilo ugovor drugo do petotožene stranke proti sklepu o izdaji začasne odredbe.

Proti sklepu o zavrnitvi ugovora vlaga pritožbo drugo do petotožena stranka. V pritožbi uveljavljajo razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega in izvršilnega postopka. Sodišču predlagajo, naj pritožbi ugodi in sklep razveljavi. Pritožba si zastavlja vprašanje, ali je vendarle že možnost predlagati zaznambo spora okoliščina, ki preprečuje, da bi bilo mogoče ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe. Meni namreč, da ob možnosti zaznambe spora, ni izpolnjena predpostavka obstoja nevarnosti. Določbo o pogojih za izdajo začasne odredbe je po stališču pritožbe treba razlagati tako, da je ta predpostavka izpolnjena samo v primeru, ko upnik nima drugega ustreznega načina za zavarovanje svoje terjatve. Začasna odredba je neizogiben ukrep, ki ga je mogoče izdati le, kadar ni druge alternative. Treba je tehtati med interesoma obeh strank. Če je mogoče zavarovati terjatev drugače, je treba po stališču pritožbe varovati interes lastnika. Poleg tega je že s samim dejstvom vložitve predloga za zaznambo spora tožeča stranka izgubila interes na predlagani začasni odredbi.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na vprašanje, ki si ga uvodoma zastavlja pritožba, je sodišče pravilno odgovorilo na dnu 2. strani izpodbijanega sklepa. Pritožba sicer argumentirano opozarja na načelo sorazmernosti, saj je z dovolitvijo začasne odredbe, s katero se prepoveduje obremenitev in odsvojitev nepremičnine, poseženo v lastninsko pravico. Vendar pa pri tehtanju, ki ga razgrne v pritožbi, spregleda pomembno okoliščino. V pravdi, kakršna je ta, se ne ve, kdo je imetnik lastninske pravice, v katero je poseženo. Ve se le to, kdo je vpisan v zemljiško knjigo. Varstvu načela sorazmernosti je zato zadoščeno že v okviru ugotavljanja prvega (obligatornega) pogoja za izdajo začasne odredbe - to je izkazane verjetnosti obstoja terjatve. Z drugimi besedami to pomeni: da mora predlagatelj za verjetno izkazati, da je prav on imetnik lastninske pravice. To pa tehtnico močno nagne v njegov prid, da se zavaruje njegova (verjetna) ustavno varovana lastninska pravica na rovaš zgolj razpolagalne prvine manj verjetne lastninske pravice nasprotne stranke. Iz tega razloga je pritožba neutemeljena. Ker ob tem niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) (1).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - Ur. l. RS, št. 45/2008).