Appeal dismissed; plaintiff must state specific claims before requesting expert evidence on property area.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka najprej postaviti ustrezne (konkretizirane) trditve, resničnost le-teh pa se preveri s predlaganimi dokazi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. I 1046/2005 z dne 27.2.2006, v 1. in 3. točki izreka v celoti vzdržalo v veljavi. Ugotovilo je, da toženec na podlagi izpisa odprtih postavk tožeči stranki dolguje neprofitno najemnino (kot uporabnino) od meseca novembra 2004 do avgusta 2005 za kletno stanovanje na naslovu toženčevega stalnega prebivališča.

Pritožbo zoper sodbo vlaga toženec iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da sicer drži, da neprofitna najemnina ni bila obračunana po zemljiškoknjižnih izmerah, temveč za manjšo kvadraturo, vendar meni, da bi sodišče moralo postaviti izvedenca gradbene stroke, ki bi izračunal dejansko površino stanovanja. Poleg tega je sodišče neutemeljeno štelo, da je toženec res prejel račune za vtoževano obdobje, zato sploh ni podlage tožbenemu zahtevku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o izvršbi razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen s stroškovno posledico, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, ki izpodbijajo zaključek sodišča, da je toženec račune za sporno obdobje dejansko prejel, so pritožbene novote in kot take na podlagi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju: ZPP) neupoštevne. Poleg tega gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 130. člena ZPP-D), v katerem je mogoče sodbo izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v obravnavanem delu pritožbe uveljavlja tožena stranka.

Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke. Toženec je namreč trdil le, da je površina njegovega stanovanja manjša od tiste, za katero mu je obračunana najemnina, in da je manjša od kvadrature, ki je vpisana v zemljiški knjigi, ne pa tudi, koliko naj bi stanovanje dejansko merilo. Dokaz z izvedencem gradbene stroke se tako izkaže kot nepotreben, saj toženec z njim ne bi mogel nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP) mora stranka najprej postaviti ustrezne (konkretizirane) trditve, resničnost le-teh pa se preveri s predlaganimi dokazi.

Ker pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008.