Inheritance appeal allowed; court reversed first instance for failing to identify heirs at death time.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dedič vstopi v položaj zapustnika v trenutku zapustnikove smrti. V primeru, ko potomci, ki preživijo zapustnika, umrejo še pred (ali) tekom zapuščinskega postopka, je zato treba ugotoviti, kdo so njihovi dediči, in ne le, kdo so njihovi potomci.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino sodi nepremičnina ..., ter kot dediča na podlagi zakona razglasilo zapustnikova vnuka M.M. ter B.M., vsakega do 1/2.

Zoper takšno odločitev se pritožuje Š.F. zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po podatkih pritožnika je zapustnik vse svoje premoženje oz. del premoženja zapustil hčeri I.H., slednja pa je z oporoko vse premoženje zapustila pritožniku, ki je tako postal lastnik te nepremičnine. Pritožnik se sklicuje na oporoko I.H. z dne 11.12.1985 ter na sklep o dedovanju, opr. št. D 214/90, v katerem je zajeta ta nepremičnina, imenovana ''P.''. V navedenem sklepu je sodišče kot volilojemnika razglasilo enega izmed zakonitih dedičev, pritožnik pa je užival posest te nepremičnine in izvrševal volilo skupaj z zakonitim dedičem, M.M. (pravilno M.M., op. sodišča). Pritožnik je sodišču predlagal, da pridobi sklep o dedovanju po pok. J.H. iz uradnih evidenc, česar pa ni storilo. Sodišče bi moralo ugotoviti, kdo so bili dediči J.H. ob njegovi smrti in nato ugotoviti njihove dediče, ne pa razdeliti premoženje na podlagi zakonitega dedovanja v času izpodbijanega sklepa, neupoštevajoč čas zapustnikove smrti.

Pritožba je bila vročena dedičema M.M. in B.M., ki nanjo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, kdo so dediči po J.H., po oceni pritožbenega sodišča napačno uporabilo določbe Zakona o dedovanju (Ur. l. SFRJ, št. 15/76 s spremembami, v nadaljevanju ZD).

Iz podatkov v spisu izhaja, da je imel zapustnik ženo F. ter več otrok. Sin A., J. in C. ter hči M. so umrli pred zapustnikom, noben od njih pa ni zapustil potomcev. Zapustnika so preživeli žena F. (umrla leta 1960), hčeri F.M. in I.H. (umrli leta 1972 oz. 1990), ter sinova F.H. in K.H. (umrla leta 1959 oz. 1963). Hči F.M. je zapustila sina M. in B.M., ki ju je sodišče razglasilo za dediča, preostali preživeli potomci pa otrok niso imeli.

Glede na določbo 11. čl. ZD bi kot dediči po zapustniku prišli v poštev žena F., sinova F.H. in K.H. ter hčeri F.M. in I.H.. Ker so tudi ti že umrli (za zapustnikom, vendar pred začetkom zapuščinskega postopka), so na njihovo mesto v trenutku smrti vstopili njihovi dediči (1. odst. 123. čl. ZD). Glede na navedeno pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče ugotoviti ne samo, kdo so so njihovi potomci, temveč kdo so njihovi dediči. Tako pa je ugotovilo dediča le po I.H., ne pa tudi po ženi F.H., po hčeri F.M. ter po sinovih F.H. in K.H.

Ker zapuščina v skladu s določbo 132. čl. ZD preide na dediče v trenutku smrti zapustnika, so zapustnikova žena ter preživeli potomci že z njegovo smrtjo postali lastniki nepremičnine ... Razlogi sodišča prve stopnje, da hči I.H. ob svoji smrti ni bila lastnica nepremičnine, s čemer je odpravilo njenega oporočnega dediča Š.F., je tako materialnopravno napačno. Glede na to, da je v oporoki z dne 11.12.1985 (list. št. 4 spisa) I.H. vse svoje premoženje, tudi tisto, ki ga bo morebiti imela ob smrti, naklonila pritožniku F.Š., je slednji upravičen (vsaj) do dela obravnavane zapuščine. Pritožnik sicer zatrjuje, da je zapustnik s to parcelo razpolagal v korist I., na naroku dne 6.3.2008 pa je opozoril, da se je omenjena parcela (im. ''P.'') pojavila v njeni oporoki. Glede na takšne trditve bo zato v ponovljenem postopku treba razjasniti tudi, ali je med dediči spor o obsegu zapuščine.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je zaradi napačnega materialnega izhodišča dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker ocenjuje, da ne more samo dopolniti postopka, je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (355. čl. v zvezi s 3. točko 365. čl. ZPP in 163. čl. ZD).