Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 537/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.537.2009 AI generated

Inheritance appeal allowed; court reversed first instance for failing to identify heirs at death time.

Case Number VSL sklep I Cp 537/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance judgment, ordering a retrial. The plaintiff argued that the lower court incorrectly applied inheritance law by determining heirs based on the time of the will's execution rather than the time of the decedent's death. The court found the first instance failed to identify all heirs who had entered the position of heirs before the decedent died, necessitating a new proceeding to clarify the estate's distribution.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o dedovanju; Inheritance rights vest at the moment of death, requiring the court to identify heirs at that specific time rather than at the time of the will's execution when prior heirs have predeceased the decedent.

Keywords

AI generated
inheritance law heir determination death time rule estate distribution appellate review predeceased heirs revocation of judgment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dedič vstopi v položaj zapustnika v trenutku zapustnikove smrti. V primeru, ko potomci, ki preživijo zapustnika, umrejo še pred (ali) tekom zapuščinskega postopka, je zato treba ugotoviti, kdo so njihovi dediči, in ne le, kdo so njihovi potomci.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino sodi nepremičnina ..., ter kot dediča na podlagi zakona razglasilo zapustnikova vnuka M.M. ter B.M., vsakega do 1/2.

Zoper takšno odločitev se pritožuje Š.F. zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Po podatkih pritožnika je zapustnik vse svoje premoženje oz. del premoženja zapustil hčeri I.H., slednja pa je z oporoko vse premoženje zapustila pritožniku, ki je tako postal lastnik te nepremičnine. Pritožnik se sklicuje na oporoko I.H. z dne 11.12.1985 ter na sklep o dedovanju, opr. št. D 214/90, v katerem je zajeta ta nepremičnina, imenovana ''P.''. V navedenem sklepu je sodišče kot volilojemnika razglasilo enega izmed zakonitih dedičev, pritožnik pa je užival posest te nepremičnine in izvrševal volilo skupaj z zakonitim dedičem, M.M. (pravilno M.M., op. sodišča). Pritožnik je sodišču predlagal, da pridobi sklep o dedovanju po pok. J.H. iz uradnih evidenc, česar pa ni storilo. Sodišče bi moralo ugotoviti, kdo so bili dediči J.H. ob njegovi smrti in nato ugotoviti njihove dediče, ne pa razdeliti premoženje na podlagi zakonitega dedovanja v času izpodbijanega sklepa, neupoštevajoč čas zapustnikove smrti.

Pritožba je bila vročena dedičema M.M. in B.M., ki nanjo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, kdo so dediči po J.H., po oceni pritožbenega sodišča napačno uporabilo določbe Zakona o dedovanju (Ur. l. SFRJ, št. 15/76 s spremembami, v nadaljevanju ZD).

Iz podatkov v spisu izhaja, da je imel zapustnik ženo F. ter več otrok. Sin A., J. in C. ter hči M. so umrli pred zapustnikom, noben od njih pa ni zapustil potomcev. Zapustnika so preživeli žena F. (umrla leta 1960), hčeri F.M. in I.H. (umrli leta 1972 oz. 1990), ter sinova F.H. in K.H. (umrla leta 1959 oz. 1963). Hči F.M. je zapustila sina M. in B.M., ki ju je sodišče razglasilo za dediča, preostali preživeli potomci pa otrok niso imeli.

Glede na določbo 11. čl. ZD bi kot dediči po zapustniku prišli v poštev žena F., sinova F.H. in K.H. ter hčeri F.M. in I.H.. Ker so tudi ti že umrli (za zapustnikom, vendar pred začetkom zapuščinskega postopka), so na njihovo mesto v trenutku smrti vstopili njihovi dediči (1. odst. 123. čl. ZD). Glede na navedeno pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče ugotoviti ne samo, kdo so so njihovi potomci, temveč kdo so njihovi dediči. Tako pa je ugotovilo dediča le po I.H., ne pa tudi po ženi F.H., po hčeri F.M. ter po sinovih F.H. in K.H.

Ker zapuščina v skladu s določbo 132. čl. ZD preide na dediče v trenutku smrti zapustnika, so zapustnikova žena ter preživeli potomci že z njegovo smrtjo postali lastniki nepremičnine ... Razlogi sodišča prve stopnje, da hči I.H. ob svoji smrti ni bila lastnica nepremičnine, s čemer je odpravilo njenega oporočnega dediča Š.F., je tako materialnopravno napačno. Glede na to, da je v oporoki z dne 11.12.1985 (list. št. 4 spisa) I.H. vse svoje premoženje, tudi tisto, ki ga bo morebiti imela ob smrti, naklonila pritožniku F.Š., je slednji upravičen (vsaj) do dela obravnavane zapuščine. Pritožnik sicer zatrjuje, da je zapustnik s to parcelo razpolagal v korist I., na naroku dne 6.3.2008 pa je opozoril, da se je omenjena parcela (im. ''P.'') pojavila v njeni oporoki. Glede na takšne trditve bo zato v ponovljenem postopku treba razjasniti tudi, ali je med dediči spor o obsegu zapuščine.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je zaradi napačnega materialnega izhodišča dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker ocenjuje, da ne more samo dopolniti postopka, je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (355. čl. v zvezi s 3. točko 365. čl. ZPP in 163. čl. ZD).