Boundary dispute resolved by last peaceful possession when no stronger right is claimed by parties.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na to, da nobena od strank ni zatrjevala močnejše pravice, je sodišče pravilno določilo mejo na podlagi zadnje mirne posesti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z delom izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje mejo med parcelo 201/3 k.o. ... last predlagateljice in parcelo 201/3 k.o. ... last drugega nasprotnega udeleženca določilo po zadnji mirni posesti od točke A do točke B, C, D, E do točke F in v teh točkah vkopalo mejnike v skladu s skico izvedenca, ki je sestavni del sklepa. Drugemu nasprotnemu udeležencu je tudi naložilo plačilo stroškov postopka predlagateljici v znesku 249,56 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tak sklep se pritožuje drugi nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče odloči o zadevi. V pritožbi drugi udeleženec navaja, da se strinja z mejo določeno od točke A do E točke C, ne more pa se strinjati z določitvijo meje od točke C do E. V pritožbi navaja, da se sodišče ni opredelilo do njegove izjave do sečnje v spornem delu, temveč je povzelo samo izpoved J. P.. Meja se ujema po katastru, pri čemer je med točkama C in E sodišče upoštevalo rahlo ukrivljenost meje in določilo vmesno točko D, ki jo je podjetje G. zaradi poenostavitve izpustilo. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo, kaj šteje za zadnjo mirno posest oziroma je sploh ni ugotavljalo. Po stanju v katastru meja med točkama C in E ni ukrivljena, temveč poteka naravnost. Tako mejo je ves čas zatrjeval drugi nasprotni udeleženec in tako ves čas izkoriščal parcelo 201/2 k.o. ..., moža predlagateljice pa ves čas opozarjal, da seka po njegovem. Nadalje navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovih izjav. Sodišče prve stopnje tudi ni navedlo materialnopravne podlage za svojo odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravna podlaga za ureditev meje so določbe čl. 77 Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določajo način ureditve meje v sodnem postopku. Praviloma sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice. V konkretnem primeru nobena od strank močnejše pravice ni zatrjevala in dokazovala tako, da pride v poštev določitev meje po zadnji mirni posesti in če te sodišče ne bi bilo moglo ugotoviti pride v poštev določitev meje tako, da se sporni prostor razdeli po pravični oceni (čl. 77 SPZ). V pritožbenem postopku je sporna določitev meje od točke C do točke D, saj drugotoženec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje samo v teh točkah medtem, ko se strinja s postavitvijo mejnikov v točkah A, B in C. Na podlagi zaslišanja J.P. je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica sekala v spornem delu že v letu 2005/06 in da takrat ni bilo spora med strankama tako, da je upravičeno štelo, da je predlagateljica dokazala mirno posest, saj njenemu posegu takrat nasprotni udeleženec ni nasprotoval. Sporna meja določena po mirni posesti se pokriva v pretežni meri z katastrsko po ugotovitvah sodišča in izvedenca ..., razen v spornem delu, ko je malenkostno ukrivljena. S trditvami, zakaj sodišče prve stopnje ni verjelo drugemu nasprotnemu udeležencu, slednji izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ob tem, ko drugi nasprotni udeleženec ni predlagal izvedbo nikakršnih drugih dokazov, ne dvomi in jo v celoti sprejema.

Glede na navedeno je bilo pritožbo drugega nasprotnega udeleženca zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi izpodbijani sklep (čl. 365 tč. 2 v zvezi s čl. 37 ZNP).