Court allows appeal when first-instance court rejects claim for different formal defect without warning. First-instance court warned about one defect but rejected claim for another. Court cannot sanction for unaddressed formal defect. Court allows appeal when first-instance court rejects claim for different formal defect without warning. First-instance court warned about one defect but rejected claim for another. Court cannot sanction for unaddressed formal defect.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance court's decision, ordering the case to be retried. The first-instance court had rejected the plaintiff's claim after the defendant submitted additional copies of the response, warning her that failure to comply would result in dismissal. The court ruled that while the defendant's new copies had a different signature, the first-instance court had only warned about the number of copies, not the authenticity of the signature, thus failing to give the defendant a chance to correct this specific defect. Consequently, the court held that a party cannot be sanctioned for a formal defect they were not previously warned about, allowing the appeal to proceed.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; A court cannot reject a party's application for a formal defect different from the one for which the party was previously warned to correct.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Sodišče, ki stranko pozove na odpravo obličnostne pomanjkljivosti vloge (premajhno število izvodov), ne more vloge nato v nadaljevanju zavreči zaradi neke druge obličnostne pomanjkljivosti, h odpravi katere stranka ni bila pozvana.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo odgovor na tožbo.
Proti sklepu se pritožuje toženka. Pravi, da sklep izpodbija v celoti, saj so podpisi njeni in zato ponovno prilaga dva izvoda že poslane pritožbe, ki so lastnoročno original podpisani z njene strani.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je toženko s sklepom pozvalo, naj sodišču predloži še en izvod odgovora na tožbo (sklep na list. št. 20) ter jo opozorilo, da bo njeno vlogo sicer zavrglo. Toženka je sodišču v danem roku predložila še dva izvoda vloge. Vlogi sta fotokopija, vsebinsko pa sta identični že predloženemu izvirniku - edina razlika je v podpisu. Podpis na fotokopiji je na pogled drugačen od podpisa na prvotno vloženem izvirniku. ZPP ne določa, da morajo biti vsi izvodi lastnoročno podpisani ter da ne smejo biti fotokopirani. Zahteva, naj bodo tudi drugi, tretji in nadaljnji izvodi vloge lastnoročno podpisani, tudi ne bi imela razumne podlage. Toženka je ravnala v skladu s sklepom sodišča z dne 20.1.2009. To pa pomeni, da ni bilo podlage za sankcijo - zavrženje.
Je pa res, da se je ob predložitvi dodatnega izvoda pokazala neka druga pomanjkljivost oziroma bolje dvom o pristnosti listine. Vprašanje, ki se je zastavilo, je, ali je izvirnik odgovora na tožbo podpisala prava oseba - to je toženka. Če sodišče glede tega dvomi, vloge zato ne more zavreči, marveč mora glede nastalega dvoma razčistiti sporna dejstva. Na mestu je ukrepanje po 3. odstavku 105. člena ZPP (1). Ta sodišču omogoča, da od stranke zahteva, naj predloži vlogo z overjenim podpisom.
Tisto, kar je za samo odločitev pritožbenega sodišča bistveno, pa je, da stranka v zvezi s to formalno prvino ni bila pozvana k popravi, dopolnitvi ali razjasnitvi. Čim je tako, ji ni mogoče pripisati sankcije zavrženja. Ta je bila sicer res zagrožena s sklepom, a v zvezi z drugo obličnostno prvino (številom izvodov).
Pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 - Ur. l. RS, št. 45/2008).