Land registry entry allowed for creditor when debtor is not registered as sole owner but legal successor is.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upnikova lastninska pravica se lahko vpiše v zemljiško knjigo tudi, če dolžnik ni vknjižen kot lastnik nepremičnine, če upnik dokaže, da je pravni prednik dolžnika nekdo, ki je vpisan kot lastnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi izvršilnega naslova in pravnomočnega sklepa o izvršbi odredilo odpis parc. št. 258/80, 258/81 in 258/82 od vl. št. 1294 k.o. L. in vpis teh parcel v novootvorjeni vložek št. 1872 k.o. L., pri njem pa vknjižbo lastninske pravice na ime upnika.

Proti sklepu se pritožujeta dolžnici, pri čemer uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajata, da sklep ne vsebuje vsega, kar bi moral zemljiškoknjižni sklep vsebovati, namreč zemljiškoknjižnih podatkov vl. št. 1294 k.o. L. in pa št. novootvorjenega vložka. V predmetni zadevi je to posebej pomembno, ker dolžnica M. V. ni vpisana pri vl. št. 1294 k.o. L. kot lastnica nepremičnine, temveč je vpisan kot solastnik poleg prve dolžnice pokojni M. I., po katerem pa zapuščinski postopek ni končan. V nadaljevanju pritožbe pritožnici še vedno vztrajata pri svojih dosedanjih stališčih, da je površina, na katero se nanaša odpis, večja od površine navedene v izvršilnem naslovu.

Upnik je vložil odgovor na pritožbo in predlagal njeno zavrženje.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižni sklep, ki predstavlja izvršitev pravnomočnega sklepa o dovolitvi izvršbe, vsebuje vse, kar mora zemljiškoknjižni sklep vsebovati, pri čemer je v njem navedena tudi številka novootvorjenega zemljiškoknjižnega vložka. Če ni navedena v odpravku sklepa, ki sta ga prejeli dolžnici, je to mogoče odpraviti na podlagi določbe 1. odst. 342. čl. ZPP s popravnim sklepom po prvostopnem sodišču.

Nepravilno je tudi pritožbeno stališče, da izpodbijani sklep ni dopusten zato, ker druga dolžnica ni vpisana pri vl. št. 1294 k.o. L. kot solastnica, temveč je vpisan pri tem vložku kot solastnik pokojni M. I. Po določbi 236. čl. ZIP se v primeru, če dolžnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine, lahko vpiše upnikova lastninska pravica na njej, če predloži upnik v skladu z zemljiškoknjižnimi pravili predlogu za izvršbo dokaz, da je pravni prednik dolžika nekdo, ki je vpisan kot lastnik. Upnik je torej dolžan izkazati, da je druga dolžnica pravna naslednica vpisanega solastnika pok. M. I.

To je v skladu tudi z pravnim pravilom 22 Zakona o zemljiških knjigah. Da sta dolžnici dedinji po pok. M. I. izhaja iz samega izvršilnega naslova, iz katerega izhaja še to, da zapuščinski postopek ni končan zato, ker se odloča o tem, koliko je treba upniku vračunati darila, ki mu ga je dal pok. M. I. v njegov dedni delež. Ni torej sporna dedna pravica dolžnic do pok. M. I., temveč eventuelno le dedni delež. V danem primeru, ko je po izvršilnem naslovu upnik lastnik nepremičnin, ki so predmet tega postopka v celoti in zato zahteva njihov odpis, pa je brezpredmetno, kolikšen solastninski delež gre posamezni od dolžnic na zapustnikovem premoženju. Gre za prisilno vknjižbo lastninske pravice na ime upnika glede celotne določene nepremičnine in ne deleža, in je zato na podlagi že omenjenega 236. čl. ZIP dopusten vpis proti dolžnicama, čeprav je v zemljiški knjigi še vpisan njun pravni prednik. O vprašanju skladnosti sklepa o izvršbi z izvršilnim naslovom je bilo odločeno že v postopku v zvezi z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe in je o tem vprašanju že pravnomočno odločeno. Zato ni podan noben v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog in jo je treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje.