Appeal dismissed; appeal must contain client's signature, not just lawyer's seal, per Civil Procedure Act.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama nastale ji stroške postopka s pritožbo.

[JEDRO]

V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo. Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, nanjo se mora tudi podpisati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 22.12.2008 iz razloga, ker je štelo, da gre zaradi manjkajočega podpisa pritožnika - podpisa pooblaščenca (odvetnika) tožeče stranke za nepopolno pritožbo, za katero se ne uporabljajo določbe 108. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (ki se v obravnavanem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 130. člena ZPP-D (Uradni list RS, štev. 73/2007), in zato vključuje uporabo Novele ZPP-D), zato jo je kot tako zavrglo po prvem in tretjem odstavku 343. člena ZPP.

Zoper ta sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter predlaga njegovo spremembo v smislu obravnavanja popolne pritožbe oziroma podrejeno predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na izredno strogo formalistično stališče, ki je neživljenjsko in v nasprotju z namenom zakona. Res je sicer, da je pomotoma izpadel podpis pooblaščenca, vendar ta pomanjkljivost ni takšne narave, da bi bila zaradi tega pritožba nesposobna za obravnavanje, gre za nepomembno pomanjkljivost, saj je v ZPP določeno, da mora pritožba med ostalim vsebovati tudi podpis pritožnika, vendar iz razloga, da se ugotovi, kdo je dejansko oseba, ki pritožbo dejansko vlaga. Če na sodišče pride le pritožba brez identifikacijskega znaka, kdo je pritožnik, je slednja nesposobna za obravnavanje. Določilo "podpis pritožnika" je potrebno zato razumeti tako, da je bistveni sestavni del pritožbe naziv in identifikacijski znak pritožnika, kar je pri fizičnih osebah podpis, pravne osebe pa se navzven identificirajo predvsem z žigom, ki zadostuje ugotovitvi, kdo je oseba, ki to vlogo pošilja oziroma jo je sestavila, kar pa predmetna pritožba vsebuje. Jasno je, kdo je pritožbo vložil in v čigavem imenu, in da je pooblaščeni odvetnik res vložil pritožbo, je potrdil z odtisom svojega žiga.

Pritožba ni utemeljena. Uradni preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo niti uradoma upoštevanih kršitev postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP in drugi odstavek 339. člena ZPP), niti pritožbeno zatrjevanih, pri čemer pritožba ne opredeljuje jasno oziroma konkretizirano, katere naj bi te procesne kršitve bile, temveč zgolj pavšalno navaja, kot enega izmed pritožbenih razlogov tudi bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva ter na tej podlagi sprejelo pravilne zaključke, s pravilno uporabo procesnih določb ZPP. Na takšne prepričljive zaključke sodišča prve stopnje se v celoti, v izogib ponavljanju, sklicuje tudi sodišče druge stopnje, zgolj zaradi pritožbenih izvajanj pa dodaja še naslednje:

Sklicevanje v pritožbi na izredno strogo formalistično stališče prvostopenjskega sodišča, ki naj bi bilo neživljenjsko in v nasprotju z namenom zakona, ni utemeljeno. Zakonske določbe 335. člena ZPP o tem, kaj mora pritožba vsebovati (med drugim tudi podpis pritožnika), tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določa, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. točke (navedbo sodbe, zoper katero se vlaga) in 4. točke (podpis pritožnika) 335. člena ZPP in 336. člena ZPP, ki izrecno določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, so povsem jasne. Iz citiranih določb evidentno izhaja, da mora pritožba vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo, katero sodišče ne vrača stranki v dopolnitev po 108. členu ZPP, ker se ta določba po 336. členu ZPP v postopku s pritožbo ne uporablja. Poleg tega je potrebno povedati še, da gre v obravnavanem primeru za pooblaščenca, ki je odvetnik, za katerega veljajo enako stroga pravila že v postopku na prvi stopnji, saj sodišče v primeru kadar odvetnik vloži nerazumljivo oziroma nepopolno vlogo (prvi odstavek 108. člena ZPP), takšno vlogo zavrže (drugi odstavek 108. člena ZPP), enako kot v pritožbenem postopku ravna z nepopolno pritožbo. V postopku s pritožbo v primeru nepopolne pritožbe pa ob uporabi 336. člena ZPP velja takšna stroga sankcija ne samo za odvetnika, kot prava veščo stranko, temveč tudi za vse stranke oziroma druge udeležence postopka, ki niso prava vešče stranke. Poleg tega, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je v specialnem zakonu, to je v Zakonu o odvetništvu - ZOdv, in sicer v 15. členu določeno, da mora odvetnik na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, dati svoj žig in svoj podpis. Torej že sam specialni ZOdv predpisuje, kaj mora vsebovati listina, ki jo sestavi odvetnik. Ni torej dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, to dejstvo ne zadošča, nanjo se mora tudi podpisati, slednje pa ni namenjeno zgolj identifikaciji pritožnika, temveč upravičenosti za zastopanje. V posledici vsega navedenega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožnik je v postopku s pritožbo v celoti propadel, zato je stroške, ki so mu v zvezi s tem nastali dolžan nositi sam. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.