Appeal allowed; first instance court erred by issuing judgment without serving defendant's reply per ZPP Art. 318/III.

Pritožba zoper prvostopni sklep se zavrne in se le-ta potrdi.

Tožnika nosita sama svoje stroške pritožbe zoper sklep.

Pritožbi zoper sodbo (v zvezi s sklepom o popravi) se ugodi in se le-ta razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločanje o stroških pritožbe zoper sodbo se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami člena 318/III ZPP. Po predhodnem preizkusu tožbe (člen 272, 273 ZPP), ki ni pokazal procesnih pomanjkljivosti, bi bilo dolžno drugopis tožbe poslati toženi stranki v odgovor (člen 276 ZPP) in šele v primeru, da ta ne bi bil vložen (člen 277 ZPP) ob preizkusu sklepčnosti tožbe izdati sodbo v smislu člena 318 ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo (v zvezi s sklepom o popravi z dne 1.9.2008) je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da je dražba delnic v lasti obeh tožnikov, ki jo je toženec izvedel dne 20.6.2007, nična, prav tako prodaja istih delnic A.K., zato je toženec dolžan tožnikoma te delnice vrniti na njuna računa nematerializiranih vrednostnih papirjev pri Centralni klirinškodepotni družbi d.d. Ljubljana in jima povrniti pravdne stroške. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da se ista dražba razveljavi, prav tako da se razveljavi prodaja teh delnic A.K. in da je toženec dolžan v izreku izpodbijane sodbe navedene delnice vrniti tožnikoma na njuna računa nematerializiranih vrednostnih papirjev pri Centralni klirinškodepotni družbi d.d. Ljubljana ter jima povrniti pravdne stroške. Odločilo je, da tožnika sama krijeta svoje pravdne stroške.

S sklepom z dne 1.9.2008 je sodišče prve stopnje odločilo, da se umik tožbe ne dovoli.

Tožnika izpodbijata obe odločbi. V pritožbi zoper sodbo uveljavljata vse v členu 338/I Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge. Menita, da je zavrnilna sodba izdana v nasprotju s členom 318 ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 7 člena 339/II ZPP. Sodišče prve stopnje bi drugopis tožbe moralo vročiti tožencu v odgovor, da bi sploh bili izpolnjeni pogoji za uporabo člena 318 ZPP. Če je menilo, da je tožba pomanjkljiva, bi ju moralo v okviru predhodnega preizkusa tožbe v skladu s členom 108 ZPP pozvati, da jo popravita, česar ni storilo in kar predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz člena 339/I ZPP. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno in materialno pravo zmotno uporabljeno, ker so delnice še last tožnikov in niso prenešene na kupca. Predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

Sklep z dne 1.9.2008 izpodbijata tožnika prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338/I ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona. Očitata kršitev iz točke 14 člena 339/II ZPP in nasprotujeta prvostopnemu stališču, da se je postopek končal z izdajo sodbe dne 4.7.2008, zato umik tožbe ni več mogoč. Menita, da postopek do pravnomočnosti sodbe ni končan, zato sme sodišče brez privolitve toženca sodbo razveljaviti oziroma odpraviti in izdati sklep o ustavitvi postopka. Razumeti je, da se zavzemata za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba zoper sklep ni utemeljena, zoper sodbo je utemeljena.

K točki I izreka:

Pritožbene navedbe, ki zadevajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 14 člena 339/II ZPP, so pavšalne in neutemeljene. Sodišče prve stopnje je svoje stališče pravilno oprlo na podatke spisa in ga jasno obrazložilo, ne da bi zašlo v nasprotja, ki jih pavšalno omenja pritožba, tako da je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti. Tudi drugih po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih kršitev pritožbeni preizkus ni pokazal.

Izpodbijana odločitev je tudi sicer pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je bilo z izdajo sodbe dne 4.7.2008 odločeno o tožbenem zahtevku, torej o zahtevi tožnikov za sodno varstvo, zato je tožba izčrpana in z njo ni mogoče več razpolagati. Ko se pritožnika sklicujeta na določbe člena 188 ZPP, spregledata, da postopkovni zakon ne predvideva umika tožbe v pritožbenem postopku po izdaji odločbe v glavni stvari.

Pritožba tudi nima prav, da bi smelo sodišče prve stopnje svojo sodbo z dne 4.7.2008 razveljaviti oziroma odpraviti in izdati sklep o ustavitvi postopka. Za tako postopanje ni pravne podlage in sodišče druge stopnje take sodne prakse ne pozna. Sicer pa bo tožeča stranka lahko razpolagala s tožbenim zahtevkom v nadaljevanju postopka glede na odločitev iz točke II te sodne odločbe.

Neutemeljena pritožba je zavrnjena v skladu s točko 2 člena 365 ZPP.

Izrek o stroških neuspešne pritožbe zoper sklep je v skladu s členom 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I istega zakona.

K točki II izreka:

Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbi, ko ta očita prvemu sodišču, da tožnikov v skladu s členom 108 ZPP ni pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da ta na pasivni strani ne zajema vseh subjektov, ki naj bi jih zajela. Tožba namreč v procesnem smislu nima takih pomanjkljivosti, da bi je ne bilo mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno postopati po členu 108 ZPP. Bi pa lahko tožnika razširila tožbo na netoženo osebo, udeleženo v pravnem razmerju na pasivni strani, saj je sodišče prve stopnje že v sklepu o začasni odredbi nakazalo svoje pomisleke o pasivni legitimaciji.

Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami člena 318/III ZPP. Po predhodnem preizkusu tožbe (člen 272, 273 ZPP), ki ni pokazal procesnih pomanjkljivosti, bi bilo dolžno drugopis tožbe poslati toženi stranki v odgovor (člen 276 ZPP) in šele v primeru, da ta ne bi bil vložen (člen 277 ZPP) ob preizkusu sklepčnosti tožbe izdati sodbo v smislu člena 318 ZPP. Preizkus sklepčnosti tožbe ne sodi v fazo predhodnega preizkusa tožbe, ker gre pri vprašanju pasivne legitimacije za vprašanje materialnopravne narave. Vendar po oceni sodišča druge stopnje v ravnanju prvega sodišča ne gre za procesno kršitev iz točke 7 člena 339/II ZPP (ki govori o izdaji zamudne sodbe v nasprotju z ZPP, izpodbijana odločba pa je zavrnilna sodba), pač pa za procesno kršitev relativnega značaja, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (člen 339/I ZPP). V primeru vložitve odgovora na tožbo bi namreč sledila glavna obravnava, v okviru katere bi tožnika imela možnost odpraviti napako, ki zadeva pasivno legitimacijo v tem sporu, seveda ob upoštevanju pravil o subjektivni spremembi tožbe.

Navedeni razlogi so narekovali ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe v skladu s členom 354/I ZPP. Glede na povedano se sodišče druge stopnje z ostalimi pritožbenimi izvajanji ni ukvarjalo.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ravnalo v nakazani smeri.

Izrek o stroških pritožbe zoper sodbo je v skladu s členom 165/III ZPP.

Določbe ZPP/99 so bile uporabljene v skladu s členom 130/II ZPP-D.

Višje sodišče v Mariboru je v zadevi odločalo v skladu s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009.