Court dismisses prosecutor's appeal, ruling tax evasion requires active deception, not mere non-payment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the public prosecutor's appeal against a first-instance decision that halted criminal proceedings. The prosecutor argued the defendant committed tax evasion by failing to pay advance payments, while the defense maintained the accused merely omitted payment without active deception. The court ruled that tax evasion under Article 152/I of the Criminal Code requires active conduct to mislead tax authorities, which mere non-payment does not satisfy.
Legislator headnote
AI generatedčl. 152/I KZ RS; čl. 152/II KZ RS: Tax evasion as an executive form of crime requires active conduct to mislead tax authorities; mere omission of payment does not constitute this crime.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba javnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Dajanje krivih podatkov z namenom preslepitve davčnega organa, kar je izvršitvena oblika kaznivega dejanja po čl. 152/I KZ RS, zahteva aktivno ravnanje storilca, s katerim spravi uradno osebo pri davčnem organu v zmoto. Zato opustitev plačila dolžnega davka nima znakov kaznivega dejanja po čl. 152/I KZS.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je senat sodišča prve stopnje ugodil ugovoru obdolženca zoper obtožbo ter odločil, da se obtožba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi. S stroški kazenskega postopka je bil obremenjen proračun.
Proti temu sklepu se pritožuje javni tožilec, ki predlaga, da se pritožba dopusti ter da se kazenski postopek zoper obdolženca ne ustavi.
Zagovornik obdolženca v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba javnega tožilca zavrne kot neutemeljena.
Pritožba ni utemeljena.
Kaznivo dejanje zatajitev davščin in drugih družbenih dajatev po I.
in II. odst. 152. čl. KZ RS se obravnava v sumarnem postopku, zato je javni tožilec nepravilno zoper obdolženca vložil obtožbo namesto obtožni predlog, z vložitvijo obtožbe pa je obdolženec imel pravico do ugovora zoper obtožbo, s katerim je tudi uspel.
Dejanje, ki je opisano v izpodbijanem sklepu in tudi v obtožbi, nima znakov kaznivega dejanja, niti po I., niti po II. odst. 152. čl. KZ RS. Obtožba očita obdolžencu, da je storil kaznivo dejanje po I.
odst. 152. čl. KZ RS. Kot izvršitveno dejanje mu očita, da je preslepil davčni organ s tem, da v letu 1991 ni plačal akontacije od prometa proizvodov, kar je bil dolžan po zakonitih predpisih.
Preslepitev davčnega organa je sicer uvodoma v opisu dejanja navedena, ni pa prav z ničemer konkretizirana. Preslepitev predstavlja aktivno ravnanje storilca, s katerim spravi uradno osebo pri davčnem organu v zmoto, kot so npr. lažne navedbe, potrdila in računi. Obdolženec pa v opisanem primeru ni ravnal aktivno, pač pa se mu očita, da je opustil dolžno plačilo. V opisanem ravnanju tudi niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja. Izvršitvena oblika kaznivega dejanja po II. odst. 152. čl. KZ RS je namreč v opustitvi prijave dohodka oz. predmeta ali drugih dejstev, ki vplivajo na ugotovitev obveznosti, kadar je taka prijava obvezna. Iz opisa dejanja v obtožbi pa je razvidno, da se obdolžencu ne očita opustitev dolžne prijave, temveč opustitev plačila akontacije od prometa proizvodov. Opustitev plačila davščin pa ne predstavlja izvršitvene oblike kaznivega dejanja po čl. 152/II KZ RS. Obdolženec bi moral po preteku vsakih 15 dni sam opraviti obračun davka od prometa proizvodov in v petih dneh obračun, skupaj z akontacijo predložiti pristojnemu davčnemu organu. Opustitev predložitve obračuna bi predstavljala opustitev prijave takšnega dejstva, ki vpliva na ugotovitev davčnih obveznosti, vendar takšna opustitev obdolžencu v opisanem ravnanju ni bila očitana.
Glede na vse navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo javnega tožilca zavrniti.