Court dismisses public prosecutor appeal, vacates first-instance judgment for retrial due to incomplete factual findings on social danger.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the victim's appeal and vacated the first-instance judgment, ordering a new trial. The victim argued the lower court failed to fully assess the nature of the damage and the defendant's subjective motives regarding the fence destruction. The court agreed that evaluating social danger requires more than just the damage amount, necessitating a review of the defendant's intent and the specific circumstances of the act.
Legislator headnote
AI generatedčlen 385/1 ZKP; člen 8 KZ SFRJ: When assessing social danger in property damage cases, courts must evaluate subjective circumstances and motives beyond the monetary loss, and incomplete factual findings on these elements require vacating the judgment for retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi oškodovanca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Za presojo družbene nevarnosti pri kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari praviloma ne bo dovolj, da bo sodišče upoštevalo le višino povzročene škode, ampak je potrebno oceniti tudi druge, predvsem subjektivne okoliščine dejanja, posebno motiv in namen storilca ter okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obd. iz razloga 1. točke 350. člena ZKP v zvezi s členom 8 KZ SFRJ oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po členu 177/1 KZ RS, o stroških postopka pa odločilo, da obremenjujejo proračun.
Zoper sodbo sta se pritožila: 1. oškodovani zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da jo pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje in 2. javni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, naj jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega po obtožbi in ga kaznuje.
V odgovoru na pritožbo javnega tožilca zagovornik obdolženca ocenjuje, da pritožba ni utemeljena in predlaga, naj jo sodišče druge stopnje zavrne.
Utemeljena je pritožba oškodovanca.
Oškodovanec upravičeno opozarja, da je ostalo dejansko stanje nepopolno, deloma pa zmotno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni razjasnilo oziroma upoštevalo narave in vzrokov obravnavanega spora, ki, kot sledi iz podatkov spisa ter pritožb javnega tožilca in oškodovanca, ni bil edini, ampak je bil le eden od številnih sporov, kar pa ni bilo upoštevano pri presoji, ali so podani vsi pogoji za uporabo inštituta neznatne družbene nevarnosti, zlasti v zvezi s vprašanjem, ali je dejanje res majhnega pomena. S tem v zvezi bi bilo potrebno tudi ugotavljati, ali je bila oškodovančeva ograja res postavljena brez ustreznega dovoljenja in pa tudi, kolikšen del ograje je bil v obravnavanem dogodku poškodovan in kakšna škoda je pri tem nastala. Pri odločanju, ali je potrebno in primerno uporabiti institut neznatne družbene nevarnosti, je potrebno upoštevati tudi elemente subjektivne narave, v tem primeri ne le, ali je bil podan direktni ali eventualni naklep kot konstutitivni element obravnavanega kaznivega dejanja, ampak tudi kakšni so bili motivi in nagibi, ki so vodili obdolženčevo ravnanje. Na vsa ta vprašanja, pomembna za presojo narave in teže obravnavanega dejanja, prvostopno sodišče ni odgovorilo, gre pa za odločilna oz. pomembna dejstva in okoliščine. Dejansko stanje je torej ostalo nepopolno ugotovljeno, deloma pa so bili na takšni podlagi sprejeti zaključki, ki utegnejo biti zmotni, to pa je v skladu z določilom člena 385/1 ZKP narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.
Glede na takšno odločitev o pritožbi javnega tožilca, ki uveljavlja kršitev kazenskega zakona sodišče druge stopnje ni odločalo.