Appeal dismissed because plaintiff failed to prove a new agreement extinguished the debt obligation.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court rejected the appeal and upheld the first-instance judgment ordering the defendant to pay over 385,000 SIT plus interest and costs. The defendant argued that a new payment arrangement had been proposed but not accepted, yet failed to provide evidence of the creditor's acceptance. The court ruled that a debt obligation only ceases through a mutual agreement, and since the creditor did not respond to the defendant's proposal, the original judgment remained valid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZOR) 308. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 2. odst. 354. člen, 368. člen: A debt obligation is extinguished only by a mutual agreement between parties; a unilateral proposal without acceptance does not terminate the obligation or justify setting aside a final judgment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka je v pravdi zatrjevala, da je tožeči stranki ponudila, da bi vtoževano denarno obveznost poravnala na drugačen način. Vendar ni dokazala, da je tožeča stranka tako ponudbo sprejela, zato je sodišče pravilno odločilo, da je zahtevek utemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi, s katerim je isto sodišče naložilo toženi stranki v plačilo znesek 385.503,00 SIT z zamudnimi obrestmi in 11.736,00 SIT izvršilnih stroškov, v veljavi. Hkrati je toženi stranki naložilo v plačilo 12.400,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov.
Proti sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, v kateri ponavlja trditve, da je tožeči stranki predlagala, da vtoževano obveznost poravna na drug način, vendar od tožeče stranke ni prejela odgovora. Pojasnjuje, zakaj obveznosti do tožeče stranke ni uspela poravnati in zatrjuje, da je novemu vodstvu tožeče stranke ponovno predlagala drugačen način poravnave obveznosti. Zato predlaga, da se odločitev odloži, dokler tožeča stranka ne da pismenega odgovora.
Pritožbi je priložila predlog z dne 28.4.1993. Pritožba ni utemeljena.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje je sicer nepravilno zaključilo, da je tožeča stranka zatrjevala plačilo dolga oziroma dogovor o odlogu plačila. Tožena stranka je v pravdi zatrjevala, da je tožeči stranki ponudila namesto plačila vtoževane obveznosti izpolnitev v drugi obliki (1. odst. 308. člena ZOR). Toda ne glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni dokazala, da je vtoževana terjatev prenehala. Obveznost preneha z nadomestno izpolnitvijo samo po sporazumu strank. Tožena stranka pa v pritožbi sama priznava, da tožeča stranka na njen predlog za drugačno izpolnitev obveznosti ni odgovorila.
Pritožbi priložen ponovni predlog tožene stranke tožeči stranki z dne 8.4.1993 tudi ne predstavlja sporazuma strank. Zato je pritožba neutemeljena. Tudi če bi stranki po izdaji sodbe dosegli sporazum, ta ne bi vplival na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo, ker pri njenem preizkusu ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP 368. člen ZPP).