Appeal allowed: Agreement under ZIP Art. 251c is a perfect enforcement title; temporary order does not block it.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. I-I 503/93-2 z dne 25.10 1993 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Sporazum sklenjen v skladu s členom 251c ZIP je perfekten izvršilni naslov, na podlagi katerega mora sodišče dovoliti izvršbo po predlogu upnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je zavrnilo izvršilni predlog upnikov, ki so uveljavljali kot izvršilni naslov sporazum strank iz člena 251c ZIP.

Prvostopno sodišče je utemeljilo svoj sklep z še veljavnim sklepom o začasni odredbi opr. št. Pg 210/93 z dne 17.9.1993, s katerim je bilo dolžniku prepovedana odtujitev ali obremenitev nepremičnin, ki so predmet predlagane nepremičninske izvršbe. Zato prvostopno sodišče, pred katerim je bil sicer sklenjen sporazum iz člena 251c ZIP, tudi ni hotelo izdati sklepa o vpisu zastavne pravice iz člena 251d ZIP - s tem pa upniki nimajo izvršilnega naslova.

Zoper sklep sodišča prve stopnje so se upniki pravočasno pritožili. V pritožbi navajajo, da imajo upniki izvršilni naslov v sporazumu sestavljenem pred sodiščem v skladu s členom 251c ZIP. Sklep iz člena 251d ZIP, ki ga sodišče noče izdati, ni pogoj za dovolitev izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Prav ima pritožba, da je sporazum sklenjen v skladu s členom 251c ZIP perfekten izvršilni naslov, na podlagi katerega mora sodišče dovoliti izvršbo po predlogu upnika. Sklep o vpisu zastavne pravice ima le funkcijo zavarovanja tega izvršilnega naslova do trenutka, ko upnik i sporazuma predlaga izvršbo - seveda, če dolžnik ne izpolni plačilne obveze, kot se je zavezal v sporazumu strank. Vpis zastavne pravice i le funkcijo zavarovanja in ni sestavni del izvršilnega naslova.

Glede na pravno napačno stališče prvostopnega sodišča o razmerju med začasno odredbo in sklepom o vpisu zastavne pravice pa še naslednje: Zaradi jasnosti pravne situacije naredimo primerjavo z zavarovanjem z vpisom zastavne pravice na nepremičnini - po členu 248 ZIP. V tem primeru je sodišče v sporu med strankama izdalo sodbo s katero je dolžniku naložilo plačilo dolga. Tožnik - upnik, ki ne želi takoj realizirati sodbe z izvršbo, lahko zahteva zavarovanje z vpisom zastavne pravice. Sodišče ne more zavrniti take upnikove zahteve, pa čeprav je med tem časom zoper dolžnika izdana začasna odredba. Povsem enaka situacija je pri institutu zavarovanja iz XXIIa poglavja ZIP, le da tukaj ni spora, sodbo pa zamenja sodna poravnava. Sodišče ne more zavrniti izvršilnega predloga z utemeljitvijo, da upnik nima izvršilnega naslova. Prav tako sodišče ne more odreči vpisa zastavne pravice. Po določilu člena 266/II ZIP začasna odredba ne ustanovi zastavne pravice, torej absolutne pravne varnosti, ki učinkuje tudi proti tretjim osebam, ampak nudi le relativno učinkovito dejansko, po svojih posledicah v nekaterih primerih tudi pravno varnost (glej komentar:Triva,Belajac,Dika :Sudsko izvršno pravo 1984, str.390).

Tretje osebe lahko ob nespoštovanju začasne odredbe uporabijo institut upniškega izpodbijanja in se pri tem dolžnik in tretja oseba težko sklicuje na dobro vero.

Zato je bilo potrbno izpodbijani sklep razveljaviti, prvostopno sodiš pa bo ponovno odločalo o prelogu za dovolitev izvršbe.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ji pritožnik ni priglasi