Appeal dismissed as late; defendant filed appeal 15 days after receiving court transcript.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal because it was filed after the statutory 15-day deadline following receipt of the first-instance judgment transcript. The defendant argued factual errors regarding the purchase date of a device and the timing of its defects, while the plaintiff sought to uphold the lower court's award of damages and costs. The court rejected these merits-based arguments, ruling instead that the appeal was procedurally inadmissible due to the untimely filing, which the first instance court had overlooked.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 1. odst. 348. člen; 1. odst. 358. člen; 1. odst. 366. člen: An appeal filed after the expiration of the 15-day period from the service of the court transcript is inadmissible, and the appellate court must dismiss it even if the lower court failed to note the delay.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Rok za pritožbo zoper sodbo znaša 15 dni od vročitve prepisa sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 28.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.12.1991 dalje do plačila ter pravdne stroške v znesku 22.260,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.4.1993 dalje do plačila.
Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka ter iz vsebine pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.
Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec poudarja, da je tožnik sporno napravo kupil 25.2.1991 in ne 2.5.1991, kot navaja v tožbenem zahtevku. Toženec meni, da elementi, ki jih je pregledal izvedenec, niso tisti, ki so bili kupljeni z napravo, ampak jih je tožnik zamenjal v času od 25.2.1991, ko je napravo kupil, pa do 20.5.1992. Vsi dokumenti so izstavljeni z namenom znižati kupnino oz. zaradi povrnitve stroškov za napake, ki so na napravi nastale v 15 mesecih, kolikor jo je imel tožnik. Tudi ni res, da je tožnik takoj reklamiral napake naprave. Ker gre za 10 let staro napravo, ne more biti toženec odgovoren za napake, ki so se eventuelno pojavile.
V odgovoru na pritožbo tožeča stranka zavrača pritožbena izvajanja in predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožba je prepozna.
Po določilu 1. odst. 348. čl. Zakona o pravdnem postopku se smejo stranke pritožiti zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe. Sodišče druge stopnje je ob pregledu spisa ugotovilo, da je prejel toženec prepis sodbe dne 3. maja 1993 osebno, kar izhaja iz vrnjene podpisane povratnice. Iz dohodnega zaznamka na toženčevi pritožbi (list. št. 39) pa izhaja, da jo je vložil neposredno pri sodišču prve stopnje dne 19.5.1993, torej po preteku pritožbenega roka, zaradi česar bi jo moralo kot prepozno zavreči že sodišče prve stopnje (1. odst. 358. čl. ZPP). Ker je sodišče prve stopnje to prezrlo, je v skladu z določilom 1. odst. 366. čl. ZPP pritožbo tožene stranke zavrglo kot prepozno sodišče druge stopnje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi in v odgovoru na pritožbo stranki stroškov nista zaznamovali.
Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).