Appeal allowed; court stops execution when creditor fails to report debtor's new employment within the deadline.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se izvršba ustavi.

Upnika trpita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če upnik v od sodišča določenem roku sodišču ne sporoči nove dolžnikove zaposlitve, sodišče izvršbo ustavi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi, ki ga je samo izdalo, predlog upnikov za izvršbo pa je zavrglo. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je upniku s sklepom naložilo, naj predlog na izvršbo popravi tako, da bo naveden točen naslov in naziv dolžnikovega dolžnika, upnik pa predloga v določenem 15-dnevnem roku ni popravil, zaradi česar ga je sodišče zavrglo.

Upnika sta zoper tak sklep vložila pravočasno pritožbo. V njej uveljavljata pritožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o izvršilnem postopku in predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da s sklepom z dne 12.5.1993 dovoljeno izvršbo ustavi, istočasno pa odmeri nadaljnje izvršilne stroške. Meni, da je odločitev prvega sodišča v nasprotju z določili ZIP-a, ki v 14. členu izrecno določa, da se v tem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku le v primeru, če ni v tem zakonu drugače določeno. V konkretnem primeru gre za primer iz 123. člena ZIP-a, zato bi moralo sodišče izvršbo ustaviti, ne pa izvršilnega predloga zavreči in sklep o izvršbi razveljaviti.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba stališču pritožnikov v pritožbi, da se v izvršilnem postopku, glede na določbo 14. člena Zakona o izvršilnem postopku, smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku le, če ni v ZIP drugače določeno. Postopanje sodišča za primer prenehanja delovnega razmerja dolžnika, pa je v ZIP točno določeno v določbi 123. člena. V konkretnem primeru, ko je dolžnici prenehalo delovno razmerje in je dolžničin dolžnik vrnil sodišču sklep o izvršbi s sporočilom, da dolžnica ni več zaposlena pri njem in da ne ve, kje se je dolžnica ponovno zaposlila, bi torej moralo prvo sodišče uporabiti določbo navedenega 123. člena ZIP, ki pravi, da sodišče v primeru, da upnik v roku, ki mu ga je sodišče določilo za obvestitev, kje je dolžnik zaposlen, tega sodišču ne sporoči, izvršbo ustavi. Prvostopno sodišče pa tako ni postopalo, zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeniti tako, da je izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 12.5.1993, ustavilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi petega odst. 32. člena ZIP.